Močan Z čez SLO, na V že vijolično močno, pa sončno, na JZ nekaj manj vetra, pa kilavo. Vseeno se dogovarjamo, da gremo nekam poskusiti odleteti. Na Primorskem nekje nižje bo mogoče manj vetra… Erzo ugotavlja, da se je v zadnjih dnevih dovolj naletel in ne gre nikamor.

Poberem Matejo in Luka doma in do Unca mimo Vrhnike, kjer Slakov Luka naloži Manco. V LCja naložimo Mega in do Kastelca po AC. Manca in Slak preverjata Osp (kjer so sunki cca 6), vendar se odločimo najprej za ogled Socerba.

Priguncamo se do starta, kjer piha idealno iz oblačnega tržaškega zaliva. Potegnemo robo in skoraj začnemo postavljati, ko veter bistveno pojača in namerimo sunke do 13… Malo še mencamo po štaru, potem se odločimo še enkrat za ogled Ospa.

Na planoti nad Ospom polaga bore, tako da smo tu končali.

Naslednji cilj je Movraž. Tu se Manca in Slak naložita v LCja in se odguncamo gor na planoto Kuka. Nekateri tudi iz avta nočejo stopiti, drugi gremo na oglede. Ker čvrsto držim trakec, mi ga na startu veter ne izpuli iz rok. Ampak piha pa v pravo smer. Slak ogleduje skalnati rob nad Movražem, Manca pešači v samoti planote. Na koncu si vsi ogledamo naravno znamenitost – skalno jamo Tri učke.

Nazaj dol na glavno cesto in še gor na start Breg. Tu piha nekaj manj, vendar s strani dol. Nasproti gledamo Kikiriki in se odločimo še tja na ogled.

Na Kikirikiju piha idealno. Vsi začnemo takoj postavljati. Slak je prvi in odleti. Šele takrat pogledamo v nebo in vidimo, da se od Buzeta približuje dež. Veter začne naraščati (a je bil ta idealni veter “zatišje” pred neurjem), začne kapljati in začnemo pospravljati. Slak potegne ušesa (ga vedno močneje dviguje gor) in pristane za nami na startu. In smo za danes zaključili.

Še zaključno druženje v gostilni na Črnem  kalu.

Ampak vsaj Slak je letel 🙂 .