Končno, po neskončno dneh, napovedan lep dan s kolikor toliko normalnim vetrom. No, ne bo čisto z normalnim, ker naj bi dopoldne nažigal S, potem pa opoldne naenkrat zatišje in obrat na Z, zmeren za letenje. Gradient fantastičen. Komaj kaj oblačkov. Danes pa bomo šli nekam zares…
In me prehiti Mega, nekaj čez 9h, da gredo na Ravno goro… ampak, da so že na poti…
Hitro začnem gledati, kam, saj so me pošteno spravili na obrate. Nevidna ekipa je skupaj s Pavličem (ki že dva dni kombinira, kam naj bi se danes šlo) že na poti na Lijak. Samo na Lijak ne… Manca bo fraj ob 13h in je brez avta in bi bila vesela kakšne skupne kombinacije,… Mateja mogoče ob 14h…
Ker se bojim, da mi bo mašina zakuhala 🙂 , se hitro odpravim v okolico LJU “na projekte”. Glinek (že ogledan in nekoč kasneje z Erzove strani odleten…) je najbližji.
Čeprav naj bi bil sedaj še močan S, je tu šibek Z (strogo z desne, občasni sunki), občasno pa pihne tudi gor. Razgrnem Rooka, se vpnem v tangice in potegnem in malo lovim med sunki Z in termiko z J in se odlepim in … pristanem na dnu krtine.
Zoranov let
Malo ohladil mašino.
Še nekaj ogledov možnih lokacij, vmes ves čas spremljam veter, ki povsod še nabija s SV (zgoraj in spodaj pri tleh), potem pa je že blizu 13h in grem v salon po Manco.