Danes je pričakovati idealne razmere (podobne kot 25.4.letos, ko je bil izplen 20x100km+ 5x200km+) in Nevidni nas zorganizira: Erzo, Nevidni, Kastner in jaz. Pelje Nevidni.
5.30 od Rutarja in do Osijeka in gor na Madžarsko pod grič Szarsomlyo. Vročina že pritiska in piha že tudi.
Naložimo težke nahrbtnike in po položni poti po senčni strani griča (z mene teče znoj kot iz pipe) . Malo pod vrhom pridemo na sončni greben in kmalu nato končamo po slabi uri cca 300 v.m. vzpona.
Hitro začnemo pripravljati opremo, ko se vsuje na start množica domačinov. Veter že pošteno nažiga. Erzov nasvet je, da čim prej startamo in potem v zraku čakamo na pravo termiko. Prvi dva ali trije domačini potegnejo in jih odlifta naravnost navzgor, potem pa sta pripravljena že Nevidni in Erzo. Erza precej pospešeno vzame naravnost gor. Za njim ni nobenega čakajočega, tako, da se hitro postavim malo pod rob, blizu mene pa Domen.
Malo počakam, da bi bila kakšna luknja v nažiganju. Ko potegnem, veter mene potegne v zrak, v dvigu se obrnem, pa me samo zanese s padalom postrani nazaj nad start in odloži v šavje za startom. Skobacam se iz sedeža (javim po postaji, da je vse OK) in ga odnesem naprej na start, nekaj prijaznih domačinov pa že rešuje padalo. Tudi Domen je že zraven in v nekaj minutah je padalo že na travniku pripravljeno za razmotavanje.
To pa je projekt za naslednjo uro (domačini so pri obiranju padala štrikce tlačili v pravi klobčič, da bi se manj zatikali). Problem nama dokončno reši domačin s polurnim potrpežljivim sistematičnim razpletanjem po pravilih od prve linije naprej… Vmes še en padalec obesi padalo na sosednje drevo (in spet ga fantje hitro rešijo 🙂 ). Ko so štrikci dokočno razpleteni in preverjeni, tudi veter malo upade. Več kot polovica domačinov je že v zraku. Erzo in Nevidni javita, da sta že scurila nekaj za Vilanijem…
Sedaj postaviva na bolj položnem (in bolj simpatičnem) travniku malo pod vrhom, kjer v resnici piha še malo manj kot na vrhu. Potegnem in po obratu samo stopim v zrak… in me počasi odlifta gor. Domen je v zraku malo za mano in potem naslednje pol ure jadrava pred in nad startom, izogibajoč se ostalim (mi ni preveč simpatično to slalomiranje). Le enkrat mi uspe nabrati do 600, potem pa vsi počasi začnemo zgubljati. Domen se še nekaj časa bori nad vinogradi ob vznožju, potem pristane na njivi ob glavni cesti.
Sam še malo podrajsam grič, potem pa se tudi jaz odpeljem do Domna.
Domačini pristajajo vsepovsod, nekdo tudi direktno na sredi vinograda, tako da njegovo padalo stoji lepo razpeto na kolih (le kako mu je uspelo ne natakniti se na kol…).
Ko pospraviva, gre Domen po avto, potem pa skupaj po Petra in nato še po Erza (sredi sveže zoranih polj).
Erzov komentar leta: Če je zadnjič s tega štarta odletelo 20 pilotov čez 100, od tega 4 čez 200, danes gotovo ni bil tak dan. Le eden me je preletel s celih 26 km.
Pot nazaj izberemo čez Madžarsko in vso pot nas Erzo zabava z ugotovitvijo, da sem edini od nas danes bil kar dvakrat v luftu 🙂 . Nekaj po 20h smo pri Rutarju…