Danes sicer močan V, na Gorenjskem napovedan malo manj. Na planini Javornik pod Storžičem je še en start na JV (?). In se odločim, da grem preveriti.
V Povlje in malo naprej do ovinka ceste pod startnim travnikom Povlje. Tu je odcep planinske poti na Storžič, Malo in Veliko Poljano, Kališče itd. Veter že v dolini nabija in gozdovi šumijo naokoli… Zaparkiram, robo na hrbet in odidem po cesti kot kažejo markacije (in spregledam odcep). Po 15min mi je jasno, da gre pot preveč levo (leva varianta iz Povelj na Malo Poljano). Nazaj do avta in po pravem odcepu gor. Po 30 min prebijanja skozi (delno počiščene) ostanke žledoloma (res pravi kaos, pot je na novo speljana kjer je pač najmanj ovir podrtega drevja) in mestoma že skoraj goloseke, ugotovim, da sem pijačo pustil v avtu 🙁 (vročina po tej strmi podrtiji je neznosna). Na višini okoli 1100m je končno spet normalen gozd in potem pridem na odprto, kjer teče potoček. Polovico ga spijem 🙂 in naprej do Krničarjeve bajte, na spodnjem delu strme planine. Malo počijem pri bajti in po strmih travah gor v vetru, ki občasno prbije dol s Storžiča (SV), občasno okoli roba (V-JV). Cca 200 v.m. je do vrha travnatega pobočja.
Spet sem skuhan in tu počivam skoraj uro (vmes koordinacija z Manco za naprej), dokler se ne prepričam, da piha mogoče malo manj in so intervali miru malo daljši. Opremim se in postavim Nuptseja in čakam na umirjeni interval. Čeprav je pobočje navidez obrnjeno proti V, je v resnici nagnjeno na J in postavim poševno po pobočju. Prvič zamudim interval umirjenosti in mi ga po dvigu zarola naokoli.
Spet postavim zidek poševno po pobočju in v drugo tudi potegnem poševno proti levi … in speljem. Malo me spusti v grapo, ko pa pridem malo ven, me pa samo začne liftati in hitro “naberem” 150m. Najprej nameravam pristati v Povljah blizu avta, sedaj pa me pridobljena višin in jakost vetra (z vetrom 60+, proti 15 – s 23m2 Nuptsejem !!) usmerita kar proti Gozdu, kjer v močnem nasprotnem vetru zbijam in me spusti skoraj naravnost dol na pristanek.
Zoranov let
Meri, ki je ravno prišla na pristanek (ki je bil doslej popolnoma prazen), mi malo pogasi žejo (…odstopi mi malo svoje tople limonade 🙂 ).
Ko pospravljam, je Manca že pri meni.