Ker dopoldne ne računam preveč na druge in ker piha S, ki z višino precej narašča, se odločim za nižje projekte: okolica Škofje Loke (Pojetova zapuščina 🙂 ).
Med potjo pokliče Štus, kdaj bomo kam šli. In se dogovoriva za cca 12h Borovnica-Zavrh. Še z Ukijem se slišimo in potem Erzo razpošlje meeting request za Zabočevo…
Medtem pridem skozi Škofjo do Zminca in gor proti Lovrenški gori. Nad ovinkom nad kmetijo najdem pokošeno glavo in se čudim, zakaj je Poje rinil naprej na vrh položnega travnika (ki je še ves nepokošen), kjer je pa res problematično, ali boš sploh prišel ven v grapo. Piha lepo (1-3m), občasno malo pokvari sunek S.
Potegnem prvič in se mi sesede. V drugo ujamem veter, ko pihne gor in speljem. Sprva gre počasi naprej in kar dol, potem zagrabi ob pobočju na desno in se z bogato višino odpeljem ven nad dolino in na desno in dol na travnik ob Poljanščici (nasproti Sv.Petra hriba).
Zoranov let
Pospravim in (ker je malo pozno glede na naslednje dogovore) pri prvi hiši nafehtam prevoz gor do avta (penzionist je doma in mu ni težko…).