Zjutraj pokliče Vanja, da je že zgodaj planiran odhod na Krvavec: smer Kranjska 🙂 (Simeon in Dragan in Marinčič j.r. se dogovarjajo…). Ker sta Mateja in Luka tudi za zgodnjo varianto (z morja čim prej v zrak 🙂 ), meni pa tudi ustreza, smo kar zmenjeni pod Ambrotom. Erza ne zanima, mogoče kasneje drugi del jate na Zavrh… Slak mogoče kasneje…
In se vsi pod Ambrotom naložimo v Faacov transporter in gor. Na Jezerca, ker Simeon pravi, da je tam super startati na ta močan V veter…10 min peš gor… In tovorimo težko opremo od parkinga gor po vročem soncu slabe pol ure. In crkujemo (po mojem vsi razen Simeona 🙂 ).
Ko pridemo na travnike pod Kržišem, tega močnega V ni in komaj kaj pihne gor (najbrž Kržiše zaslanja…). Nekako postavimo v travo med kamni in v luft Simeon, Primož (Marinčič), Dragan, Faaca in potem še jaz, Mateja in Luka. Prvi štirje so že pobrali in odšibali čez Krvavec proti Potoški.
Tudi sam hitro naberem pred Kržišem (kot včeraj), vendar se izogibam rodeu po bazah nad Krvavcem in se usmerim pod hotelom proti Možjanci in čez na Potoško. Vidim, da Faaca curi pred Potoško in mu je res ne rata priklopiti, tako da konča v Kokri.
Faacov let
Jaz sicer priklopim, vendar je rodeo spodaj in zgoraj in se je treba kar matrati. Marinčič se z lepo višino obrne z Zaplate in gre nazaj na Krvavec – mu je dovolj (frontalc, zapiranje…). Spet se prenizko odpeljem proti Zaplati, se matram nad Kozlekom, potem nadaljujem pod Kališče, pa ima počasi tega rukanja po grebenih dovolj (pa še v LJU moram biti kmalu, tako da bi mi za kam “daleč” naprej zmanjkalo časa…). Odpeljem se kar čez Preddvor in pristanem pri Olševku.
Zoranov let
Mateja in Luka sta tudi v Potoški, s tem, da Luka nizek prej odstopi in pristane v Preddvoru, Mateja se mu pridruži izpod Kališča.
Medtem se slišiva s Slakom, ki je prišel pod Ambrota – in pride pobrati najprej mene, potem v Preddvor in nazaj pod Ambrota. Javim se za šoferja (čas me že baše), tako da se zapeljemo kar gor na Ambroža. Pomagam postaviti padala vsem trem (Slak, Mateja, Luka). Piha iz vseh smeri in Luka mora na koncu kar nekaj časa počakati, da sploh lahko odleti.
Ko pripeljem Slakov avto v dolino, so že vsi trije na pristanku…