Tretji dan zapored kaže za na Goljak. Napovedano več Z. Uki ima danes dopust in je že zgodaj na trnih (malo imam slabo vest, če se na Goljaku ne bo letelo…), Erzo najprej ne more, Mega tudi ne. Nevidni malo kasneje potrdi akcijo.

Ob 11.h Železniška z Ukijem in seveda je Erzu treba samo še enkrat reči in se že naslika. Na Unc pridivja Kolar Robert iz Ribnice in naprej v Ilirsko. Jean (jasno, da gre, danes je še lep dan… 🙂 ) naloži pri Avio Pubu Istoka in Žiga Valentiča in dol.

V kombi se naložimo mi štirje in še Kraševci (Nevidni, Gregor in Luka), ko pride postojnska sekcija. Ker nas je preveč za eno rundo, zapelje nas gor, potem v Zabičah (kjer Jean pusti backup avto) naloži še drugo rundo. Sprva jasno nebo se že na poti gor zapira.

Ko pridemo na start, je že vse pokrito, lep J-JZ, pa ob našem postavljanju jenjuje in obrača na JV. In baza se spušča. Nevidni priganja (“dajmo startat, dajmo, da ne bo še slabše…”). In v luft Erzo, Vovk, Peter, Gregor, jaz, Uki in Robert. Ko pride še druga runda, je start že v meglicah, tako da pospešeno odletijo: Jean, Žiga in Istok.

Po štartu naši prvi trije nabirajo levo pred startom, Gregor gre kar na desno na (pod) greben, jaz tudi, vendar se obdržim lepo nad robom. Nekajkrat zavrtim, pa ni posebnega efekta. Zato rinem kar naprej ob grebenu proti Kozleku, kamor rine niže doli tudi Uki. Naenkrat ugotovim, da sem nad grebenom precej nad ostalimi (predvsem prvi trije so veliko izgubili s svojim ekscesom v levo ) in se mi vse smeji. Končno v kotanji pred Gradiščem dobiva z Ukijem konkretno dviganje in lepo naberem in grem naprej na Kozlek (Uki se še vedno matra pod grebenom).

Na Kozleku naberem nad vrh, ko se mi pridruži Luka. Naprej lepo nad grebenom, Luka pa je vedno višji (oziroma jaz počasi zgubljam, njega kar drži). Nad Ahaca pridem na 900 in nekajkrat zavrtim, pa me zanese za vrh in naenkrat se veselje spremeni v nervozo, saj komaj rinem naprej nad gmajno s 5 in samo dol (dimi v Ilirski položeni…). Pohodim gas in zapeljem v desno in speljem ven na 650 (vso višino sem zapravil 🙁 ) nad Solnami, kjer lepo drži (brez nabiranja).

Volk se je medtem z lepo višino odpeljal do Topolca.

Obrnem nazaj in z rahlim dviganjem priletim do Ahaca in tu naberem do vrha. Potem pa na Solne malo pojadrat. Po 15 min pristanem pod šolo.

Robert je pristal v Kuteževo,

Žiga pa je s Kozleka pririnil nazaj do Podgraj. In potem rešil Jeanov avto.

Med pospravljanjem pristane ob meni Istok. Istokove slikce dogajanja

Nekaj kasneje še Uki.

Jean se ne more upreti novemu startu (včeraj sva govorila o novih startih tu naokoli 🙂 ) in toplanda na Srednjem vrhu.

Potem pa (slikce tukaj)  nadaljuje do nas pri šoli.

Pristane tudi Nevidni pod parkingom, da lahko čim prej oddivja po svojih zemeljskih obveznostih. Potem preleti še Erzo nas in Ilirsko in potegne v smeri Knežaka.

Pospravimo, malo pomodrujemo, potem pa razlaz. Mi trije še poberemo Erza in domov…