160508 Bassano-tappeti P1819 16:44:36

Ker je J.L. & Co. čez vikend šla v Bassano, pa že včeraj nismo šli tja, kjer so potem lepo leteli, smo se dogovarjali, da bi šli danes, saj je podobna napoved. Pa tudi danes ne bi šli, če ne bi Domen zjutraj začel provocirati.

In sem bil takoj za – edini: ne Erzo, ki je svojo serijo že rešil na nedeljsko jutro,

Erzov let

ne Mega, ki je imel neko nujno delo, ne Manca, ki ni hotela še tretjič iti v neko nesigurnost letenja, ne Luka, ki že mora biti iz varnostnih razlogov blizu Mateje, ne… Domen javi še Jeanu, ki je pa takoj za (novnov, pa še rešil se bo službe na Kobali 🙂 ).

Domen me pobere pri Hoferju in dol. Pri Lijaku naloživa Jeana in naprej v deželo Laško. Malo zgrešimo v Videm, pa se spet najdemo in mimo letališča v Trevisu (kjer sem bil pred kratkim 🙂 ) proti S v Bassano.

Zaparkiramo pred hotelom na pristanku med 100 avti in 234 padalci, ki pospravljajo ali se odpravljajo (ponovno) gor. V zraku kljub temu nobene gužve. Počakamo prvi Pilot Shuttle, ki gre na zgornji start Bassano-tappeti, ki je malo više od spodnjega. Za 6€ smo po neskončnih serpentinah na startu.

3-4 postavljajo na strmem tepihu, kjer kar neprijetno drsi (sicer je start zelo lep).

Ko postavljamo, drsi tudi padalu, tako, da en drugemu pomagamo cote nekako namestiti.

V luft Jean, jaz in Domen. Ker Jeanu na levi ne kaže dobro, grem jaz na desno in pred spodnjim startom najdem steber in lepo naberem (še nekaj drugih, vključno z Žanom, so hitro ob in – nad mano…). Piha lepo z nižine proti grebenu (J) + baze lepo posejane nad vso Padsko nižino in lezejo proti nam (na cca 2200).

Do 1700 in potem proti V v smeri Piave. Domna zgubim, z Jeanom pa sva ves čas v vidnem. On vozi bolj notri, jaz zunaj, kjer sem proti koncu grebena nekaj višji (prej pa je bil ves čas on), saj baze zunaj lepo držijo.

Ko začne greben padati proti Piavi, raje obrnem, saj začnem močno zgubljati (čez preskok ne pridem, potem pa ne bo več povratka). Nekaj nad nama je Domen. Tudi Jean obrne in nazaj, kjer se morava kar resno boriti proti močnemu Z (vzporedno z grebenom !?). Ko sva že kritično nizko, Jean odpelje ven (pristajat, vidim jaz), sam pa se le posilim in prislonim na pobočje in končno dobim dviganje, ki me spet odpelje nad greben. Vse mi je jasno: ker je Jean scuril tam nekje na travnikih daleč od uradnega/avta, Domna pa ni nikjer (ne na očeh, ne na postaji), moram torej jaz poskrbeti za avto (?!) – in se v možganih naštelam za pristajanje na uradnem. Ker imam lepo višino, še preskočim na naslednji griček

tu naberem do 1800, še malo naprej nad dolino in potem ven (da bom šel počasi dol). Pa baze lepo držijo in le počasi zgubljam in tu zunaj je dosti bolj prijetno kot na grebenu (do višin okoli 1500, ko mi postane spet bolj živahno). Ko le pridem dovolj nizko, zavijem nazaj na pristanek, nad katerim pa lepo drži in celo dviguje. Jean se javi po postaji, da ni scuril in je spet na grebenu (!!). Ker sem že objavil svoje pristajanje, se on odpelje proti V – Piavi (dokler bo šlo…).