Erzo me ob prvem svitu toliko zdrami, da komaj zaspim nazaj, ko se obrnem naokoli (seveda mu ne odgovorim, ker bi me še v kaj prepričal 🙂 ). Tako Erzo odide sam po skrivnih projektih (in reševanju serije).

Ko nekaj ur kasneje pokliče Uki, sem že bolj dojemljiv in smo hitro zmenjeni za Sv.Ano, predno bo pojačal napovedani JZ in bo dež zalil SLO. Pri Jerryju že čakata Uroš in PunČka, pri Mercatorju naložimo še Aleša in gor.

Ko pridemo gor, piha idealno (=ravno še sprejemljivo močno). Takoj začnemo premetavati robo in Jerry je prvi vpet (ostali jo pač bolj zavzeto prekladamo sem in tja…). Odlifta ga v luft in čeprav je veter res vse močnejši (izmerjeno 6-8/9,4), vseeno počasi curi. Desno proti Podpeči ga  celo rikverca (trdijo trije zapriseženi očividci, sam to zanika 🙂 ).

Potem postavi Uki, ki ugotavlja, da vedno piha še znosno, ko pridemo na start in potem gre vedno bolj čez mejo… Po nekaj atraktivnih manevrih Kinga le uspe odliftati v zrak. In potem jadra nekaj časa nad/pred startom, dokler ne izgine za drevesi levo spodaj (kasneje izjavi, da je šel v preskok na Sv.Jožefa, kjer je nabral cca 20m). Jaz sem medtem (po vsem videnem in izmerjenem) zamenjal Rooka za M24 in sem pripravljen naslednji. Manca mi viteško pridržuje padalo in ko malo popusti, potegnem in speljem.

Najbolj sem bil zaskrbljen za gozdno mejo, pa me  M24 lepo odpelje čez in potem še pošteno dvigne. Odpeljem v desno in na letališče, kjer pristanem po liftu dol.

Uki pristane nekaj za mano.

Potem pa še nekaj časa traja, da se gori umiri toliko, da starta Aleš, ki porabi skoraj celo letalsko pisto za pristanek. Uki gre po avto in vsi gor, kjer spet prbija na polno. In še gori čakamo nekaj časa, da se le spet toliko umiri, da Aleš še enkrat postavi (v navdušenju prvega/novnovega leta je pozabil vklopiti track), hkrati pa prepričamo za akcijo tudi PunČko. Po nekaj izmeničnih poskusih sta oba v luftu in (zaradi prihajajočega dežja z Vrhnike) tudi hitro na tleh.