JZ, ki naj bi čez dan krepil. Rahlo mrčasto. Spet se odločimo za Slivnico.
Domen prisede pri Hoferju in mimo Vrhnike (ni udeležencev) in mimo Unca (Mega počaka Jeana) v Cerknico do pumpe, kamor pride tudi Emil. Nad nami se ves čas padalec vozi sem in tja pod bazami in vsake toliko zniža višino z ušesi. Vsi presedemo k Megu in gor.
Na startu piha že malo močno (6/9,2), Mega, jaz in Jean takoj postavljamo, Emilu in Domnu pa se kar ne da…
Prvi potegne Žan, pa Mega, jaz in potem še Domen in Emil. V začetku nas kar vse polifta gor. Čutiti je kar močan veter. Ker so baze že kar razvite, le Jean izkoristi in takoj navije višje gor.
Mega in jaz za njim, se peljeva v rahlem dviganju daleč ven na dolino, ko pa mene začne spuščati (Mega še kar drži), se obrnem in nazaj h griču, kjer spet naberem. Jean je kar vztrajal in nabiral blizu Slivnice in se odpelje, ko se mu zdi, da je dovolj visok. Sam ne pridem čez 1400, v glavnem tonem in nabiram do okoli 1300. Mega, ki se vrne iznad Cerkniškega polja zelo nizek, počasi nabere nad vrh in potem še v višave in se tudi odpelje za Jeanom proti Blokam. Domen se kmalu naveliča in pristane pri pumpi.
Domnov let
Z Emilom še nekaj časa drajsava po Slivnici in okoli nje, potem pa tudi midva počasi pristaneva pri pumpi.
Emilov let
Zoranov let
Domen z Emilovo pomočjo reši Megov avto, ki mu ga dostaviva domov, potem pa naprej proti LJU.
Ko sva že v mestu, Mega javi, da je pristal pri Ivančni.
Megov let
Jean pa skoraj do “od Litije do Čateža” 🙂 .
Jeanov let
Naslednje magično pobiranje na lučah, takoj v bazo not na 1800, tam se je potem dviganje precej umirilo. Not v bazi je šlo samo še +1 gor. Da se malo znebim svojega straha pred oblaki sem se odločil vztrajat. 1900, 2000, 2100, … Ko počasi začutim mraz in vlago v rokavicah pogledam okoli sebe, iz gurten mi že curljajo kaplje dol, pohodim gas na polno, se usmerim na vzhod, pa bolj kot sem rinil ven, bolj je šlo gor. Izhod na 2300, premočen ko cucek se odpravim proti Litiji, nekaj časa na robu oblaka, potem pa samo dol v razpihano Gabrovko. Nekaj časa iščem, pobiram, a je tako kot spet na začetku Slivnice oz še slabše. Pocurim, pospravljam in zagrmi. Pohitim in ko zaprem zadrgo se uščije kot iz škafa, zaprlo se je celo nebo v parih minutah. Prvi avto ki ustavi ne gre proti Litiji (napaka!) in me odloži v Čatežu, ker ni žive duše 1h in 30 min, nato mi končno ustavi mlad par, dostavi do Trebnjega, od tam naprej prevozi.org do LJ, tam vskočim k staršem, ki se vračajo z z dopusta. Doma 19:00.
- 1.Stane Bajt : Vsega si ti kriv, sem mislil, da bomo malo lokalno, pa si zbezljal. Sem te poskušal dohiteti, če bi šlo prehiteti, ampak danes si bil neulovljiv. 🙂 [31.07.2016 20:29]
- 2.Timotej Majdic : Ej tega, cist popizdil 😀 tok ravno si letel, da ti je se erzo fous! Lepo 🙂 sam kaj je s temi visinami… [31.07.2016 20:42]
- 3.Jean Caffou : Vlaga pa elektronika … [31.07.2016 20:43]
- 4.Igor : Ocitno od zdaj letis samo se v oblakih pred ploham 😉 [31.07.2016 22:22]
- 5.Jean Caffou : Ma čisto nedolžno je zgledalo, mrčasto, višina baz ene 500-1000m, dviganja not v bazi so se umirila… Ni blo kakih vnebovzetij, da bi kr vse gor letelo – če bi bilo, bi že zdavni zbejžou 😀 [31.07.2016 22:30]
Še vizualizacija: