Ker je danes napoved še hujšega JZ, J, smo že včeraj razmišljali o Brestovici, kot edini smiselni lokaciji. Če bo le vreme.
In zjutraj je v Vipavski že vse oblačno in celo rahel dežek, ko je proti Devinu še sonček z nizkimi bazicami. Še kratek posvet z Gorazdom (»bo močno, močno bo, ampak saj mogoče bo…«) in Igor me že pobere ob 10h. Drugih zainteresiranih ni in gasa po AC naokoli čez Trst.
Pri pumpi nula, na startu 5-7/9,2 J direkt po hribu gor. Malo počakava (dežek v daljavi levo, temna baza levo nad nama) in po robo v avto in postaviva. Veter konstanten (temna baza šla čez, spredaj od morja sprejemljivo ne-jasno), zato v luft: jaz in Igor.
Debele pol ure drajsava nekaj nad (in tudi malo pod) grebenom sem in tja (v levo 50 v desno od 2,5-20). Nad 320 ne pridem (in nočem, saj je z višino občutno več vetra), v desno se proti koncu grebena zaletavava v veter (od Z – najbrž se zlije ob čelu grebena na eno in drugo stran in je tu čisti Z).
Potem pa pride pod naju na start kombi s skupinico, ki po daljše ogledovanju najinih aktivnosti in situacije na startu, začnejo postavljati. Kasneje se izkaže, da je to skupina Francozov pod vodstvom Klavdija. Kmalu postane v zraku gneča in v teh pogojih me vedno manj mika slalomirati med njimi (pa tudi prednostnih pravil ne spoštujejo kaj dosti). Tudi precej bolj razrukano postaja. Čakam samo še, da polna ura naredi cin in na tla.
Zoranov let
Igor enako in je čez nekaj minut ob meni.
Igorjev let
Malo klepetava s Francozi, ki tudi drug za drugim pristajajo, potem do pumpe in Igor odpešači gor po svoj avto. Sam pa še malo modrujem s Klavdijem ob opazovanju Valičev, ki sta pred kratkim prišla in zdaj veselo izvajata akrobacije (sama) okoli starta.
Potem pa proti domu v rahlem rosenju, ki se v Postojni že spremeni v dež.