Luka in Mateja že včeraj namigujeta, da bi danes združila družinski izlet z letenjem v hribih. Mega je včeraj še za, pa danes zaradi zemeljskih obveznosti odstopi. Jaz sem pa zelo za (saj je tudi danes podobno kot včeraj: čudovit dan, z inverzijo in malo vetra).

Okoli 11h pri Mateji in Luku zafiksiramo Lovra v LCja, naložimo vso potrebno kramo za njega in za letenje in gasa proti Begunjam (plan je v Begunjščico).

Mimo gradu Kamen po vedno slabši cesti mimo množice avtomobilov (ki prilezejo, do koder pač gre) in ljudi (ki hodijo po cesti, namesto po planinskih poteh), do Poljške planine (1180 m), kjer pa je le nekaj avtov in obilje prostora za parking. Odločitev pade, da bo Luka nosil Lovra, Mateja pa svoje padalo. Meni Luka velikodušno ponudi Pi2 za test, kar z veseljem sprejmem in odstranim M24 iz rukzaka.

Ko zakoračimo v hrib, ravno obiramo romantična Aljaža in Valerijo, ko nas dohitita 🙂 , prehitita in odhitita naprej. Pot se enakomerno vzdiguje v položnih ključih in napovedanih 1.30h nam mine v prijetnem klepetu z zadovoljnim Lovrom v 1.15h. In že smo v množici na Roblekovem domu po +450 nmv. Čudovit dan (sicer mrč inverzije spodaj) je sem gor privabil množice (dekleta in žene pretežno v raznoraznih pajkicah… veliko otrok, in … ostali).

Lovro uživa naokoli, medtem ko mu starša poskušata zagotoviti hrano.

Kaže da se jim je v koči kuhinjska logistika nekaj sesula, saj več kot uro čakamo na pasulj in ričet. Ko že nekajkrat hočemo oditi (vmes s kosom kruha zamotimo Lovra, medtem ko se njegovega ata ne da zamotiti z ničemer), končno le dobimo želeno in takoj se (že sicer odlično) razpoloženje izboljša do maksimuma.

Potem pa hitro pograbimo robo in malo vodoravno in rahlo gor na travnato pobočje, kjer na lepi polički z Matejo postaviva (ob Lukovi pomoči).

Rahlo piha gor in potegneva: najprej Zoran,

takoj za mano pa še Mateja.

Lepo drži (čeprav ne dviguje), da visoko nad prednjim grebenom preletiva grad Kamen do Sv.Petra, kjer malo popiska, potem pa daleč ven proti Lescam in nazaj pred tovarno Elan.

 

Pi2 je prekrasen za handlat (27 m2, ob enaki teži kot M24).

Pospraviva in v naslednjo množico bifeja ob polnem fuzbal placu v Poljčah, kjer kmalu dočakava Lovra in Luka.

Super dan, brez najmanjše nervoze in stresa (razen čakanja na hrano) na poletno toplem sončku v čudovitih jesenskih barvah. Pa še novnov :-).