Danes res močna inverzija spodaj in šele od 1500 više lepa sondaža, z jačanjem JZ z višino. Kar gruntam(o) kam in na koncu še najbolj verjamem(o) v Bovški konec. Igor še lobira pri Bovčanih in zorganizira s Klavdijem kombi za Kobariški stol (ki daje največ upanja).
Ko že odhajava iz LJU, Bovčani odstopijo in se preusmerijo na Mangrt. Midva pa malo iščeva dodatne potnike za izpraznjen kombi. Slučajno pokliče Unukov Franček za info, kam bi bilo za leteti na Primorsko in hitro pograbi idejo za Stol. Pa še Simč in Tonček sta zraven in ko prideva ob 12.20 k Teji v Kobarid, smo kmalu zbrani. Naložimo robo in gor.
Na štartu krasni razgledi in v glavnem piha kar lepo gor, le malo prešibko (4/6-7), za kar krivimo rahlo kopreno, ki duši moč sonca. Takoj postavimo in v luft: Simč, jaz, Igor, …
Pred štartom šibka in ozka dviganja (ves čas je bolj V tendenca vetra), da komaj ohranjam višino, oziroma začnem izgubljati. Tudi Simč v grebenu proti Z ne najde kaj dosti. Nekaj časa počasi zgubljam tu, potem obupam in se zapeljem bolj proti Kobaridu, kjer pa je čutiti vedno močnejši Z. Nekje na sredini grebena se oprimem edinega komaj uporabnega dviganja in se borim toliko časa, da tudi ostali že pridejo sem. Občasni ozki balončki že globoko v inverziji (okoli 900) ne omogočajo več preživetja, zato se pomikam proti Kobaridu in se še pred napolnjeno uro predam pri bencinski.
Zoranov let
Kmalu so tudi vsi ostali na tleh.
Igorjev let
Najprej še fantaziramo o kakšnem dodatnem tolažilnem štartu, pa se hitro umirimo na toplem sončku pri Teji. In potem v prekrasnem jesenskem popoldnevu do Bovca in čez Predel do Kranjske in v LJU…