Glede na napoved naj bi bilo danes (po nekaj slabih dnevih) dobro (predvsem na Lijaku) in tudi sondaža ni slaba. Zato že zjutraj priganjam za akcijo. Tudi Erzo je že nazaj iz tujine in si spet želi domačih letalnih logov. Mega je za, Uki pa tudi. Le Jean nekaj okleva.
Pa se pojavi še Jože in na Železniški se 3je naložijo k meni in na Uncu še Mega – Jean pa odstopi, ker nekako dvomi v današnje uspešno letenje.
Pod Lijakom že množica padalcev. Herman polno zaseden vozi gor, zato mi pokličemo Sama, da nas zapelje gor.
Na startu nas je še več in vsi čakamo, da bo kaj. Pa ni nič: ne vetra, ne sončka, ki naj bi naredil (napovedano) lepo termiko … pa tudi v zrak ne gre nihče.
Po kakšni uri taktiziranja se dva le zapeljeta v dolino in tudi Erzo odcuri dol.
Erzov prvi
Še kakšno uro čakamo (Erzo pride še v drugo gor – bo vsaj nekaj dodatnih km in minut nabral). Potem pa je nekako jasno, da bolje ne bo in se pomečemo dol: Poje.
Jožetov let
Jaz.
Zoranov let
Mega.
Megov let
Erzo.
Erzov drugi
Urošu pa se tudi postavljati ne da padala in se raje zapelje dol. Katastrofa glede na napoved.