Danes napovedan ne premočen SV in S in lepo sončno. Po dolgem času se javi Delux, Jean je tudi za stvar, medtem ko se Erzo odloča za kasnejši Zavrh v navezi s Pojetom. Drugih iz jate ni, saj so v pršiču ali na gondolah… Seveda mi gledamo na Primorsko in Boris da idejo za Čaven (rezerva Lijak), kar midva z Jeanom toplo pozdraviva (imava Lijaka že zadosti). Ker sem skeptičen do zimskega Čavna (zameti pa to…), preverim s Samom, ki je mnenja, da zametov gotovo ni več (sneženje že v daljni preteklosti, odjuga,…).

Poberem Jeana na Uncu ob 11.30 in v Lokavec. Špela in Boris prideta malo pred 12.30, da se preloživa k njima. In Špela položi ovinke do Predmeje in naprej.

In res ni nobenih zametov. Je pa v senčnih legah od Predmeje naprej vedno več ledenih odsekov. Do odcepa v Lokve je zadeva še posuta s šodrom, ko pa odvijemo levo, šodra ni več in je samo še led. Vedno bolj gladek in povezan. Kmalu smo v čistem ledu. Duster veselo brenči in rine naprej z občasnimi zdrsljaji po ledenih tirnicah, dokler ne pridemo do zadnje strmine pred startom, ki je malo bolj pokonci.

In se na sredi strmine Duster ustavi (kolesa se sicer še vrtijo z enako brzino naprej…). Potem se odloči, da bo začel drseti nazaj… Z nejevero nekaj trenutkov opazujemo, kako je drsenje vedno hitrejše in Boris da komando, naj izskočimo iz avta. Jean je že zunaj, Boris še »zavira« z nogami zunaj, Špela obrača volan,… ko se Duster z zadnjimi kolesi (verjetno) zatakne nekje ob robu, se naslednji trenutek zavrtimo za 180 stopinj in smo v smeri od koder smo prišli… na srečo v mirovanju…

brez praske na plehu in koži… Malo se gledamo, potem je jasno, da gremo nazaj, kakor je zahteval Duster (edini pametni v tej situaciji)…

Boris odrsi ob notranjem robu ceste z zatikanjem v trd sneg na robu, mi trije pa odpešačimo ob njem… po stopinjah precej velikega medota…

 

Vse do odcepa…

In potem kar od zadaj čez Lokve in Trnovo na Lijak (cesta sicer tudi mestoma poledenela, vendar pošodrana, tako da je bilo to sedaj avtocesta…). Večina današnjih padalcev je že zdavnaj v luftu (pa nekateri tudi že na tleh). Boris zapelje na vrh novega starta in takoj postavimo in v trenutkih, ko malo bolj pihne, v luft: Jean, jaz in Boris.

Močni stebri (ki se više mešajo s S) me hitro dvignejo nad greben, dole-gore do Vojašnice, kjer pa se mi zdi vedno manj užitno (meni nad grebenom, medtem ko se jih nekaj nizko doli ob pobočju kar pelje še malo naprej) in ko me sunkovito splakne pod rob, obrnem nazaj. V močnem dviganju s konkretnim akrovložkom naberem na 1100 in naprej (nazaj) proti startu. Tu spet naberem in čez na Danijela in naprej do Škabrijela, kjer pa ne dobim nobenega pametnega dviganja. Vidim, da Jean okoli Svete gore curi proti Grgarju.

Nazaj čez Danijel spet na Lijak, kjer hitro spet naberem nad start. Ker se je ura iztekla (Špela ima časovne limite, LC je v Lokavcu…), se odpeljem na pristanek, pa me samo dviguje. Zato podaljšam v smeri J proti AC in počasi nazaj (kar noče dol).

Špela je že tu, potem ko je rešila Jeana in ga peljala gor na popravca. Nekaj za mano pristane Boris.

Potem pa še Jean po ½ ure druge runde…

Še vizualizacija letov:

 

Borisov filmček današnjega dogajanja

 

In še v Lokavec.

Vse se je izteklo bolje, kot smo si zaslužili.