Ker imam tudi danes zemeljske obveznosti zjutraj, se Uki (ki ima ves teden dopust in se je odločil, da bo vsak dan dopusta izkoristil za letenje) obveže, da bo nekje našel neko luknjo. Vreme nestabilno kot zadnje dni (malo V, JV).
Ko sem končno letalno operativen, je Igor že na poti na (čimbolj zgodnjo) Lisco, Uki pa čaka na Vrhniki. Za naju je na Lisco že prepozno (sploh je že povsod bolj ali manj pokrito in nakuhano), zato se usmeriva proti morju. Vmes je še postanek na Uncu, ker Jean obljublja začasno izboljšanje (Slivnica). Pa se le pozdravimo in odšibava naprej.
Socerb je prvi naslednji postanek in v zraku naju preseneti oranžen Triton, ki veselo jadra sem in tja kljub črni gmoti proti Črnemu kalu.
Na startu piha idealno in takoj bi postavila, pa sva si globoko enotna, da raje najprej malo opazujeva kaj se dogaja s črno gmoto. Počasi rase in se pomika rahlo nad start, Italijan pa naju pride dražit, naj greva v luft, nekajkrat toplanda na originalnem startu in jadra naprej. Zadaj že grmi (radarska je tam že rdeča in rumena) in Uki se loti nabiranja špargljev. Italijan se čez nekaj časa odpelje daleč ven nad Dolino in še bolj ven nad dolino in potem počasi pristane.
Midva pa še kakšno uro modrujeva na startu, saj vmes nastane popolna bonaca. Črna gmota pa počasi izgine in se umakne nazaj. In ko spet pihne gor, zgleda vse prav prijazno, tako da takoj postaviva in v luft: Uki in jaz.
Uki podrajsa do roba Glinščice in nazaj malo nad grebenom, jaz podobno malo kasneje. Na Z delu lepo dviguje, ko pa potegnem do Socerba veter ugaša. Obrnem pri gradu in nazaj grede sem že globoko pod grebenom in potem se brezupno borim za vsak meter. Uki javi, da je ujel zadnje sapice, da je še toplandal.
Urošev let
Jaz pa se odvijugam na uradni pristanek.
Zoranov let
Ko pospravljava vsak na svojem koncu, začne pošteno grmeti in se bliskati. Potem pa se ulije kot iz škafa. Skrijem se pod bližnji napušč, Uki pa odpelje dol po mene v toči…
Vso pot do LJU naju zaliva na polno…