Ker bi naj bil danes najlepši dan v tednu, je seveda tudi treba leteti. Burja naj bi oslabela, pa zjutraj vseeno nažiga na Kovku in Nanosu. Ker je večina SLO pod meglenim pokrovom, doli pa šajba, mi je jasno, daje treba na Lijak (pa četudi samo na sonček). In ko še Štus pošlje SMS za akcijo, takoj potrdim. Razpošljem še ostalim potencialnim, pa le Dule potrdi, Milan kar cinca in bi šel raje na Kovk,  (?? 12+/17+ SV), Mega in Erzo pa mogoče kasneje (ko zaključita službeno-privatni posel na Uncu).

In tako se ob 11.30 na Železniški k meni naložita Dule in Štus, ko tudi Dragan javi, da odhaja iz LJU.

Na pristanku ravno Herman odpelje prvo napolnjeno rundo, naša druga se tudi že hitro polni.

Ko pridemo na start, še nobenega v luftu, saj vsi taktizirajo raztegnjeni po startu (“naj lokalci pokažejo kdaj v luft”). Počasi raztegujemo še mi. Pridejo tudi Bohinjci in po sto letih spet vidim Lucijo, s katero se zapletem v pogovor, tako da spregledava prvo sondo, ki pa je končala pod startom na drevesih. Potem mine toliko časa, da prideta tudi Mega in Erzo, ki seveda takoj postavi.

In potem prvi odletijo in panika in potem med ostalimi tudi mi: Erzo, Dragan, jaz, Štus, Mega in Dule. 

Nekaj časa rabim, da se navadim Mentorja3 in se spajsam nad greben in potem kar počasi in delovno do Zmajarske. In še naprej mimo Skreta (blizu skupaj s Štusem) do Čavna . Tu vidim, da so nekateri predhodniki naprej kar nizki in raje obrnem.

Z bistveno manj dela lepo nad grebenom nazaj do starta in potem še enkrat (nižje ob grebenu) spet delovno do Zmajarske (zadnji del je večino časa pod mano Zeno, ki ga Erzo poskuša dokaj neuspešno spraviti nad mene). Na Zmajarski obrnem, medtem ko Erzo odcuri naprej proti Skretu.

Spet nazaj do starta in nizek naprej na Danijela, pa tu kar dela, tako da se kmalu spajsam nad vrh. Dragan se od tu visok (sicer sva se kar nekajkrat že prej srečala) pelje nazaj na Lijak. Tukaj pa so tudi Mega, pa Štus, pa na koncu pride še Erzo, ki potegne naprej proti Škabrijelu. 

Sam sem se že hotel odpeljati na pristanek (ko mi neha šteti km…), pa se odločim, da bom poskušal nabrati 2h in se vrnem nazaj pod Lijak, kjer drajsam nad steno in nabiram minute. Pridruži se mi še Štus z istim ciljem 2h. Vidim Mega, da se zapelje na pristanek.

Nekaj minut kasneje se tudi meni napolnijo 2h in se odpeljem pristat.

Malo za mano tudi Luka napolni 2h.

Dragan je tudi že na tleh.

Erzo pa se je seveda odpeljal čim dlje stran proti NG, da bo več km.

Na klopi pred bifejem pa zmrzuje Dule, ki ga je težava s sedežem že kmalu po startu prizemljila.

Potem pa družno v Vipavo v Famo, da se pogrejemo ob čajčku, kuhančku in pivu (enim se ni treba greti). Štusu je bilo letenje v skladu spričakovanji, medtem ko sem jaz pričakoval dosti manj…

Še vizualizacija naših letov: