Danes se megla kmalu dvigne, ampak v višavah (nad inverzijo cca 650m) pa SV kar nabija (po napovedi in zares). Ker tega ne verjamemo, Milan navija, da gremo pogledati na Zavrh. Pridružim se mu pri Škorpijonu (kjer ne piha nič) okoli 13h in gor.
Ko pripešačiva na start (že vmes z desne kar pošteno šumi in se pokriva in izgleda, kot da prihaja od Krima sem snežna ploha…), se samo obrneva (v takem tudi Poje ne bi startal) in nazaj do avta in dol in v Horjul, kjer se pri Zeleni okoli 15.45 dobimo še z Erzom (ki itak prej ni imel časa, je pa ves čas napovedoval, da je Zavrh brez veze in da bova že vidla – in sva res…) .
Malo nas skrbi, kako bo na Slevici (teorija je, da kadar je močan SV nad LJU kotlino, v Polhograjcih piha občutno manj…), ampak ko pridemo gor, na vrhu piha dol, tako da gremo na originalni start pod hišo, kjer pa v glavnem piha lepo gor (od JV ??) – prej premalo kot preveč.
Seveda je prvi postavljen Erzo in v luft in desno. Potem sem jaz. In zadnji Milan (potem ko pohodi Naviterja in si ostanke pripne v sedež – zvemo kasneje).
Tudi jaz takoj desno ob pobočje in drži, drži, veter lepo piha od zadaj in daje dodatno brzino (50+) tako da z lepo višino preletim Vrzdenec in še nekaj naprej od Sv.Kancijana. Vidim, da Erzo leti že nazaj (taktično nabira razdaljo in danes mu končno uspe prehiteti Velkavrha, ki pa danes ni s Kingom… 🙂 ) in pristaja na travniku čez Šujico.
Tudi sam obrnem, ko se dolina zoži in ves zabremzan (z okoli 20 km/h) pristanem nazaj ob lokalni cesti.
Milan pa naju visoko preleti in se odpelje do konca doline, dokler gre…
Vsaj 10 avtov (čeprav je stranska cesta) gre mimo mene, ne da bi ustavilo… Erzo organizira prevoz, ki nas vse pobere in odpelje do trgovine.
Imamo dovolj (se nam zdi, da je kar vetra). Onadva gor po avto, jaz LJU…