Danes napovedan močnejši JZ, z močno inverzijo na 500 (megla na Primorskem) in slabo sondažo od 1000 gor do 2000. Sicer pa šajba. Ker je v osrednji SLO veliko vetra, se odločimo za Primorsko (bomo pa nad inverzijo in meglo šli z Lijaka proti V z vetrom…).

Ker je Milan še brez avta, ga poberem doma. Na Železniški ob 11h k Erzu in dol (drugih ni). Z Razdrtega se začnemo spuščati v megleno kotanjo Vipavske doline. Iz Vipave se Kovk le sluti gor skozi osončeno belino. Bolj kot gremo proti NG, manjša je vidljivost (čeprav to ni tista gosta megla, ki se vleče po tleh, ampak dokaj gosta megličavost. Seveda pričakujemo, da bo nad inverzno plastjo (nad cca 500m) vse jasno.

Na pristanku le Kantetov Pavle (ki je itak inventar). Skupaj »skoraj vidimo« skozi prosojno belino Konrada in Mickota, ki sta že na startu (očitno je tudi človek iz vremenske stroke razmišljal podobno…). Malo počakamo in ker ni nikogar drugega z Alešem gor.

Na startu pa ista obsijana prosojna belina z obrisi modrine nad nami (pristanek dol se ne vidi). Micko starta in levo na V robu hitro nekaj nabere, tako da smo tudi ostali kmalu za njim v zraku (Erzo, Zoran, Milan).

Z Erzom vrtiva kar nekaj časa na V robu, medtem, ko je Milan že odpisano nizek. Ko Erzo nabere nekje v višino roba, se odpelje naprej in izgine v belini. Sam se še nekaj časa matram, dokler se z 750 le ne odpeljem naprej, medtem ko Milan nikakor noče scuriti, ampak kar drajsa tam spodaj ob spodnjih skalah Lijaka. Hitro sem spet pod grebenom. Dobro je viden le greben s pobočjem, dolina se izgublja v belini, ko naberem nad rob pa se tudi pokrajina Trnovskega gozda zadaj hitro izgublja v meglicah. Je zelo delovno, razrukano in po tem makadamu se privlečem pod Zmajarsko. Konrad in Pavle se vmes že vračata proti startu, Micko in Erzo sta izginila v belini proti Čavnu (od Zmajarske ne vidim Skreta in Čavna ).

Naprej mi res ni treba v tole belino, zato obrnem in v rodeu nazaj malo nad grebenom do Lijaka (Milan še vedno veselo drajsa in sploh ne scuri…). Bolj zunaj v belini proti Danijelu, katerega obrisi se kmalu spremenijo v pobočja. Nad vrhom spet živahno in ker se je ura skoraj napolnila, se zapeljem nazaj z namenom pristati. Pa pridem ves nizek pod Lijak, pa še kar drži in ruka gor in se tako odpeljem v generalnem dviganju še vse do V roba in potem z lepo višino na pristanek, kjer že pospravlja Pavle, ki mu je tudi dovolj.

Milan drajsa okoli Danijela in ko pijem Pavletovo kavo, pristane Konrad, nekaj za njim pa scuri tudi Milan na polje SZ pred pristankom.

Ko sva že na izvozu Ajdovščina, javi Erzo, da je pristal za Podnanosom, zato nadaljujeva proti njemu. V trenutku moje nepazljivosti (seveda preučujem stanje na OLCju) Milan zapelje Erzov enoprostorec mimo izvoza Vipava (baje občuduje že delno vidna prosojno megličasto osončena pobočja Kovka in Nanosa) in se odpeljeva na Razdrto in potem nazaj dol po stari cesti do odcepa na Nanos, kjer čaka Erzo.

Kljub opisani situaciji na Primorskem in dosti lepši situaciji v preostali SLO je Erzo vendarle ostal z najdaljšim letom dneva…