Razen nizke inverzije je danes izmerjena krasna sondaža, večinoma idealen JZ, več sonca na Primorskem in visoka termika. Erzo že zjutraj začne zbirati jato za Slivnico. Kljub taki super napovedi mi po glavi hodi druga želja: odleteti z Velike Milanije. Kar nekajkrat sem bil že na njej, tudi s padalskimi očmi, nazadnje z Jeanom, ki je odletel, sam pa nisem imel dovolj poguma za start v močan veter, ki je z oblaki občasno prekrival start in greben Volovje Rebri.

In ker sva danes z Alenko za izlet v ta konec, se peljeva pod lepimi bazami mimo Unca, ko jata že navija v višave 2000m +. Pa še kužka Connyja peljeva zraven na izlet.

Nad Volovjo Rebrijo modrina z bazami, ki hitijo od Z, zadaj proti Snežniku velika temna baza. Iz Šembij z LCjem pririneva do travnate planote pod vrhom. Alenka takoj s Connyjem naokoli, sam pa ocenjujem situacijo. Daleč je po dolini ven do Šembij… Vetra je tudi veliko, tako da projektna klasa odpade. Najprej razmišljam, da bi Mentorja3 kombiniral s tangicami (ki nimajo gasa), pa se glede na konstanten močan veter odločim kar za B klaso (težka oprema z Mentorjem3).

Po kolovozu gor na pobočje pod skalami, kjer je  lep prostor za start.

Takoj razpakiram in pripravim robo, le padala ne raztegnem v tem vetru. Raje ga izmerim. Dokaj konstantno 7-11/13,4, Z direktno od Šembij. Pustim robo in se pridružim sprehodu. Pri fotkanju je glavna zvezda Conny.

Počasi se velika baza zadaj oddalji proti Snežniku in se zdi da je vetra malo manj. Ko sem nazaj pri robi izmerim 5-9/10, občasno pa se na kratko umiri.

Še pol ure posedam,

potem se do konca opremim in raztegnem padalo, naredim zidek in čakam. Padalo Connyja razburi in se kar sam odpravi užaljeno za pobočje proti avtu.

Ko se mi zdi, da je primerno, potegnem in me atraktivno odlifta v zrak.

Najprej me malo dviguje, peljem direkt v kontra veter,

poskušam desno ob pobočju, pa gre naprej le okoli 15. Ko pridem čez dolinico, me pred hribom Bela ovca veter skoraj ustavi (le še 7). Vendar drži in ko sem okoli vogala, gre spet malo hitreje.

Nekako pririnem do Milanke, potem pa me začne (sedaj že SZ, ki se zliva čez greben desno) samo še splakovati dol.

Zapeljem stran od grebena in najdem primeren prostorček za pristanek. Po nekaj guncanja v nasprotnem vetru stopim na tla.

Dolgo želeni novnov(nov) se je le uresničil.