Danes pa še en dan JZ, ki pa je čez vso SLO zelo močan, le Primorska je izvzeta. Že zgodaj Dule in Jože sprašujeta kam in predlagata Lijak kot edino smiselno varianto.

In smo ob 10.30 na Železniški Jože, Dule in jaz, saj drugih interesentov tako zgodaj ni.

Jože zapelje pod Lijak, kjer so množice tujcev/tečajnikov, ki pospravljajo in se nalagajo v svoje kombije v peklenski vročini vse naokoli. Kar nekaj jih je tudi že/še v luftu in nabirajo nad start. Aleš nas same 3 zapelje gor.

Na startu komaj dobimo prostor za postaviti. Mislim, da že kakšno uro (vsaj od 12h naprej) niso več razmere za tečajnike (mogoče pa to niso tečajniki, ampak po asistenci, kontroli, navodilih in štartih, večina tako deluje…) in med množico v luft: Jože, Zoran in Dule.

Zelo sunkovito in razrukano. Hitro naberem do 1250 in za Jožetom preko Danijela (poštena batina spet čez 1000) do Škabrijela, kjer spet v močnem dviganju in guncanju naberem do 1100 in nazaj do štarta, kjer je Jože nevarno nizko spodaj. Pa se hitro reši in skupaj zapeljeva naprej do Zmajarske. Tu pa imam počasi že vsega tega guncanja dovolj in ker mi vročina pod čelado že pošteno kuha možgane, se odločim, da grem dol. Pa je še kar nekaj guncanja do pristanka.

Dule se mi hitro pridruži na pristanku.

Jože pa naprej čez Čaven in Kovk (vse nizko in daleč zunaj, ves čas z namenom, da gre pristati) do Nanosa in mimo malo naprej od Razdrtega.

Dule ostane pod Lijakom, da počaka Erza & Co., jaz pa po Jožeta in domov.