Danes dopoldan napovedano še sonce ob SV, ki naj bi čez dan jačal, potem že plohe in nevihte. Erzo je sicer baje nekaj lobiral za Smuk že včeraj, pa mi v dani situaciji ta cilj sploh ne pride na pamet in ko se z zjutraj Jožetom usklajujeva, me ta ideja (o Smuku) sploh ne prevzame. Odločim se za Planinsko Grmado in tako tudi Jože. Tako sva v igri najprej sama, potem potrdi še Jean, na koncu pa na Šodru od 11.45 čakam poleg Pojeta tudi Erza…
Pri balah naložimo v LCja še Jeana in gor. Na startu piha po razgretem travniku malo, vendar v splošnem nek JV (Slivnica 4/7 V).
Jože kar postavi na vrhu travnika in odlaufa do roba in se vrže čez, ostali trije še malo počakamo. Potem pa malo lepše pihne in ekspresno v luft: Erzo, Zoran in Jean. Erza kar odlifta s štarta, mene takoj za njim dvigne še pred robom.
Pred robom vrtimo in iščemo na višini starta bolj zunaj in spet nazaj vsaj 20 min, medtem pa Jože scuri…
Tudi Erzo je že nizek, pa le najde šibko konstantno dviganje in z Jeanom se mu pridruživa. Vedno lepše gre gor do cca 1500. Potem se Erzo odpelje nazaj, kamor meni ni, saj se mi zdi proti Nanosu že precej nakuhano (za Javorniki pa raste en velik congestus). Zato porinem naprej v veter (15-20 brez gasa) nad polje proti V, kjer je praktično modrina in v to smer zapelje tudi Jean.
Kar drži in začne celo po malem dvigovati. Ko sem že blizu AC, pa začne vedno močneje dvigovati in naenkrat sem v rahlih meglicah (očitno se začenja delati baza, saj sicer okoli mene v bližini ni ničesar). Ves čas vozim naravnost naprej brez vrtenja in ko mi vario pokaže 5+ in še kar narašča, potegnem ušesa (proti Javornikom je že vse pokrito in temno). Višino sicer zgubljam, vendar traja še kar nekaj časa, da zbijem dovolj in se odpeljem na uradni k balam, kjer že nekaj časa čaka Jože.
Erzo je tudi že na tleh v Predjami.
Erzov Komentar leta:Kakšna lepa zgodba: letim čez Predjamo, ko dojamem, da ne bo varno letet proti postojnski kotlini, pristanem. Štopam, pa ne gre, kvečjemu vsak 4.-5. avto je slovenski, prazen, tujci pa so nabiti po avtih. Obupam in že hodim, ko mi ustavi italijanski avto, nabit. Že zalaufam pomnilnik za mojo ” italijanščino”, pa potem vseeno bleknem angleško, če znajo. In oni, da ja, da so Avstralci. Dva bivša zmajarja in gospa, poznajo Manilo in Briana Webba. V poplačilo vožnje jih peljem še Planinsko jamo, da so navdušeni, potem prestopim k našim, saj mi ni treba več zganjati drena. [2.7.2019 16:42]Aleš Pirš : Kaj pa Smuk [2.7.2019 16:21]Andrej Erznožnik : Je zoran rekel da ni in sem ostal sam [2.7.2019 16:24]Domen Kastner : Tako velik a še vedno mali je ta svet 🙂 [2.7.2019 16:46]Borut Lapajne : lepa [2.7.2019 17:29]
Ko pospravljam, se Jože odloči, da se potolaži še z enim novnovim. Med mojim pospravljanjem on gor čez travnik nad britofom, čez našo lokalno cesto pa pristane tudi Jean.
Z Jožetom in Jeanom smo ves čas v telefonski konferenci, tudi še med njegovim letom.
Potem se naložimo v Jeanov avto in gor po LCja.
Na poti dol skozi Planino, ko naložimo še Erza, že kaplja. Na Unc na pijačo z Megom, kjer pa že začne resno deževati.
Na Vrhniki Jože in Erzo izstopita v ploho… Ko peljem naprej v LJU pa zastoji na AC saj vliva kot iz škafa, da se komaj vidi naprej…
Še vizualizacija letov tukaj