Ko pripelje Jože, samo prestopim k njemu in proti Borovnici. Na tleh je še več vetra kot včeraj (in zadnjič, ko smo v petek in soboto tako nepričakovano lepo leteli na Zavrhu). Pri Škorpijonu klobasa čisto napeta.

Zgoraj v vasi pa nič vetra in tudi ko pešačiva po poti, naju vročina kuha brez sapice. Na startu rahel vetrič, idealno gor, prej malo premalo, kot preveč.

Takoj postaviva in Jože v luft, jaz pa za njim, ko naslednjič pihne toliko gor, da lahko Mentorja lepo hrbtno dvignem.

Na levo na Trebelnik in najprej malo iščem, potem dobim dviganje bolj zunaj in potem samo drži brez vrtenja in gre rahlo gor, čeprav vozim vedno bolj zunaj nad Barjem (ves čas okoli 900). Pri Javorču sem že precej zunaj nad polji in še vedno lepo drži – in hočem danes »malo podaljšati« ta krak, da bo več km, preden obrnem.

Ko pa obrnem nazaj proti Borovnici, pa se mi vdre z -2 in še kaže mi, da rinem direkt v veter (?). S to višino še do pobočja ne pridem, se mi zdi in samo obrnem proti Vrhniki in dokler gre. In gre do sredine Podlipske…

Kmalu dobim štop do Šodra, medtem ko Jože lepo drajsa greben sem in tja in razteguje, da bo čim več km.

Nahecam Ukija, da gre z mano gor rešit Jožetov avto. Potem se hladiva v Škorpijonu, ko Jože še vedno drajsa in se na koncu odpelje v Podlipsko do tja kot jaz – in nabere več kot 40km!

Uki gre po njega z Jožetovim avtom, jaz pa proti LJU.