Ko nazadnje poberemo še Erza in smo spet vsi štirje skupaj, je jasno, da gremo še na Lijak.

S Hermanom gor (vmes poberemo ob cesti Marka Valenčiča, ki je tam scuril) na start, kjer nekaj Madžarov čaka, saj se za startom dela že huda črnina in čez štart občasno že prav močno potegne. Že skoraj panično postavljamo (da ne bo prepozno) in v luft Erzo, Mega, Planinšek, Marko in jaz in še nek domačin, ostali ostanejo in čakajo kaj bo…

V dviganju peljem samo stran od hriba in gre samo gor. Potem malo navrtim, da naberem skoraj do 1000 in naprej ven na modro, stran od pobočja in črnine, za Megom v smeri smetišča. Nekaj niže za mano je »Erzo« (vsaj tako se mi zdi po barvi »njegove« Mantre), ki nikakor noče zavrteti, čeprav bi se ponekod dalo (vsi bežimo od tiste črnine zadaj, si mislim…).

Mega pride nad smetišče kar nekaj višji in po malo iskanja dobi lepo dviganje in nabere. Sam sem precej nižji (že skoraj kritično, če hočem nazaj čez gmajne na čistine proti pristanku), pa vseeno začnem iskati in rahlo naberem. Vmes vidim, da je »Erzo« obrnil in pelje nazaj na pristanek. Za startom Lijak že dežuje in čeprav sem na robu modrine (v smeri Ajdovščine pa se tudi že vse zapira in gosti) me vse to usmeri na pristanek.

Ko začnem pospravljati, že kaplja. Ob meni  pa Mantro pospravlja Valenčičev Marko, ki mi je bil ves čas v zraku »Erzo«…

Mega grem iskati v Bližino Renč.

Pravi Erzo pristane tudi tam blizu.

Planinška poberemo na poti nazaj pred AC.

Še na pice v vipavsko Famo in dovolj za danes.