Danes pa je veter obrnil na SV, V, po Dolenjski pa na JV. Še preden se začnem dobro ogledovati kako in kam danes, pokliče Erzo, da se s Pirševim Alešem dogovarjata za Smuk, saj se je ata Pirš ponudil za šoferja. Nič več ne razmišljam (o slabi termiki tam doli in inverziji…) in se odpeljem proti Rutarju.

Ob 11h smo vsi trije (štirje) skupaj in Aleš gasa dol. Dobro uro kasneje smo na startu, kjer lepo piha gor.

Postavimo in v luft: Aleš, Erzo in z zamudo jaz, saj se izkaže, da moram razplesti en tečen vozel, ki je ob dvigu pošteno zalomil padalo.

Obadva sta že pobrala na startu čez 1200 in se odpeljala naprej nad ravnico pod redke baze (ki tudi kaj dosti ne delajo), ko se jaz matram v razbiti in sunkoviti termiki malo nad startom in po grebenu sem in tja. Kar nekajkrat dvignem komaj do 1000, pa spet zgubim.

Po debeli uri se le malo bolj formirajo stebri in končno poberem do 1200, medtem ko sta se Erzo in Aleš že odpeljala nazaj proti Dolenjskim toplicam. Že tudi jaz zapeljem malo nazaj, pa stisnem rep med noge, saj se zdim prenizek in se vrnem pred start, še malo iščem sem in tja in po uri in pol drajsanja pristanem blizu uradnega.

Kmalu pride ata Peter po mene.

Erzo je na tleh blizu Uršnih sel pod Ljubnom,

Aleša pa poberemo naprej za Ljubnom pri Petanah.