Tu sem bil že pred dolgimi leti na ogledih, pa mi je bilo preveč položno, da o drevesih in šavju za robom ne govorim. Danes to gledam z drugimi očmi (sem se navadil še bolj položnih, pa tudi slaloma med drevesi…).

Edina res uporabna smer se je že zarasla z velikim leskovim grmom, torej bo treba naravnost ob skednju spodaj pod terasami. Piha spet v sunkih z desne od Borovnice noter (SZ ), kar bi bilo idealno pred leti, ko tu ni bilo te leske…

Postavim, populim množico tečnih rož in nekih trnovih grmičkov in čakam na nulco. Lepo ga 2x dvignem, pa podrem pred robom terase, saj me Rook ne drži.

V tretje pa čutim padalo nad sabo in stopim čez rob. In ko že mislim, da sem speljal čez pastirja nadstropje niže, se mi sedalo zica (=rit) zatakne za drot in me samo še spusti dol na naslednjo teraso…