Na pobočju zadaj nad Jelovcem proti Ulovki pa sva oba videla še eno lepo pobočje nagnjeno od severa, ki ne sme ostati neodleteno.

Premakneva LCja in odpešačiva gor po (tudi v nulo pokošenem) travniku.

Postaviva v vetru, ki v sunkih piha striktno z leve. Potegnem prvi in dvignem skoraj pravokotno na pobočje, potem pa kar laufam dol, da speljem … in se zapeljem do konca travnika, malo pred prvo hišo.

Erzo pa malo za mano. Novnovnov !! 🙂

Ker pa je vmes sonček raztopil temne oblake, kar obsediva na soncu na travi in uživava v razgledih in padalskem modrovanju in obiranju tistih, ki niso zraven…