Danes sem tukaj 4-tič (četrtič !). Prvič, ko sem na ogledih sem pripeljal Erza (saj meni v rahlo hrbtnem vetru na tem položnem travniku tudi za poskušati ni bilo), drugič in tretjič pa v močnem JZ, ki naj bi mi pomagal odleteti. Pa mi ni, saj so na teh prekrasnih travnikih rotorji, ki jih gozdna meja na desni in zadaj zvrtinči na čudne načine. Najprej sem to spoznaval po deževnem Ženčku v četrtek 9.10 (ko je tukaj sijalo sonce in prbijalo iz vseh smeri), potem pa še v soboto po Lijaku (12.10), ko sem skoraj uro in pol poskušal odleteti, pa razen dveh katapultov (ki sta me potem odložila 50m in 80m niže na travnik) nisem naredil nič. In tega nisem želel prijavljati, saj je lokacija res lep start, ki si zasluži večjo dolžino… kot jo je že uresničil Erzo pri prvem obisku.

Tudi danes (spet močan Z, JZ – Slivnica 7/10) poskušam kar nekajkrat, pa po lepem dvigu padala ostanem s sfedlanim na tleh. Dokler mi malo bolj desno, stran od gozda, le uspe še en lep dvig in tokrat ostane padalo lepo gor. Najprej me nizko nad tlemi odpelje do čistine spredaj, tu pa nabije gor cca 20m nad tla in me celo rikverca. Visim skoraj na mestu in me jojo gunca gor in dol, z občasnim rikvercem, vendar generalno le lezem skoraj na isti višini naprej, tako da sem pred progo že 40-50m nad tlemi. V bistvu si želim samo še na tla!!

Celo čez progo po polžje prilezem, ko me le začne spuščati, da potem, nekoliko naprej, na spodnjem travniku, stopim na tla olajšan, kot že dolgo ne…  

Najprej moram malo k sebi priti, da potem najdem pot nazaj čez progo in gor do LCja…

Tale novnov start danes pa mi je res dal VETRA – zares in v prenesenem pomenu 🙂