Danes končno napovedan malo boljši dan – naj bi bilo kar veliko sonca. Ko pa odpeljem iz LJU proti Vrhniki, peljem skozi rahel dež.

Ob 10.30 na Železniški Erzo in Milan. Ko nas Milan odpelje z Železniške (z Erzovim avtom, medtem ko se Erzo prehranjuje…) smo kmalu spet v rahlem dežju. Odločimo se za Lijak, ki bo najbolj varna izbira.

V Vipavski pa vse grdo pokrito. Na Lijaku SZ, Kovk pa lep JZ (6/8) in baza nekaj nizko, vendar nad grebenom. Zato Erzo (po prehranjevanju sta se z Milanom spet zamenjala…) odvije v Ajdovšni na desno in gor… in celo na sam start v amfibijskem modu.

Proti Podnanosu močnejši dež, za Ajdovšno pa tudi. Takoj postavimo in Erzo se seveda odlifta prvi v luft, naju pa čez nekaj trenutkov na startu že ovije megla. Erzo poroča o močnejšem vetru zgoraj in poskuša toplandati, pa v megli izgubi naju in start (pristanek) in se odpelje spet vzdolž grebena.

Ko se malo odpre čez nekaj minut, potegnem še jaz. Zaradi baze ob robu (in opozorila o močnem vetru) se držim bolj zunaj pred Podrto in vzdržujem neko nulco. Potem pa se mi vdre in tudi pobeg nazaj pod greben ne pomaga. Po nekaj borbe samo odcurim na pristanek.

Nekaj za mano je prvi na tleh Milan (ki ne uspe pririniti do pristanka),

potem pa se mi zelo hitro v curjenju pridruži še Erzo.

Med pospravljanjem se vsa črnina razblini, dežja ni več in posije sonček.

Pokličemo Vidmarjevega Jožeta kot rešitelja, mene pa malo zatem pokliče Seljakov Andrej, da bi prišel s Svetličičevim Perom, če je obetavno…