Ker so me včeraj spravili na obrate za dopolniti 200h, moram danes seveda nabrati še razliko. Napoved podobna kot včeraj (z vedno manj SV v teku dneva), LJU sondaža pa skoraj enaka (med 500 in 1200 lepo položeno). Torej Lijak, ki bo najbolj ziher za moj plan (Mega se odloči za prelepe razglede s Čele gore in to me v bistvu bolj mika, ampak ure so pa le ure… – pa še preveč SV je na Slivnici zjutraj).

Ob 11h na Železniški Dule in Mojca pobereta Suša in Tilna Ceglarja, Milan pa Štusa in mene. In gasa dol. Rezerviram Aleša za prevoz, da nas počaka na pristanku in gor.

Na startu le nekaj prepričanih, da bo danes OK. Počasi postavimo in čakamo, čakamo, saj ni nobenega pravega vetra. Inverzija spodaj se vidi bolj kot včeraj. Prvi potegnejo in bolj ali manj hitro odcurijo na pristanek.

Potegne Mojca in odcuri na pristanek.

Potegne Štusejev Dušan, malo zavjuga in scuri na pristanek.

Po slabi uri čakanja od prihoda je tudi meni dovolj in potegnem, Milan pa malo za mano. Na V robu najdem neke hlape, na katerih vztrajam kar nekaj časa (cca 20min).

Medtem Milan odpelje čez mene na pristanek.

Tule bi moral biti Milanov prvi let, pa tracka ni… 😉

Ko tudi na hlapih ne morem več ohranjati višine (nižine), se odpeljem na pristanek, kjer Milan panično hoče moj telefon, saj je svoj kokpit s telefonom vred pozabil na startu.

O incidentu obvesti Duleta, ki še vedno na štaru čaka na boljše čase. Ko pospravimo, mu ga Dule pripelje dol.