Ker torej Milan danes še nima tracka in je v igri prekinitev svetovnega prvenstva v zaporednih dnevih letenja, moramo iti še enkrat gor. Jaz nafehtam pri Duletu Kraljico, saj upam, da se bom z njo obdržal v zraku do napolnjene 200tke.

Še enkrat nas Aleš potegne na start (saj bo tudi Dušan še enkrat) in postavimo. Piha morda še za spoznanje bolje kot prej. Milan takoj v luft s ciljem, da poleg registriranega leta serije prehiti še Duleta.

Meni pomaga Dušan, da se pripravim in ko potegnem, dobim Kraljico lepo gor (čeprav mi jo obrača v levo – logično, saj je vleklo bolj od V… ja pa ja de,…) in sem v zraku. In me še kar močno vleče v levo v stene. Pošteno moram potegniti levo bremzo, da nekako držim smer in ugotovim, da je komanda na levi strani zgoraj pošteno zafecljana z D-linijo zaradi slame med štriki. Malo poskušam, pa na enostaven način ne morem spraviti vejic ven. Čeprav mi takoj pod startom celo malo popiska, v bistvu podaljšam curažo le z enim malo daljšim zavojem v desno in se odpeljem (s težavo) na pristanek.

Duušan pristane malo za mano.

Milan pa nateguje km na Danijel, da potem scuri na poti nazaj proti pristanku.

In tako še nisem nabral 200 ur v letu 2019…