Po včerajšnjem neizpolnjenem Zavrhu Milan že zvečer lobira za današnji Kovk (če le bo…). Napovedan je ne preveč dober dan, zastrt s kopreno in vetrom kasneje iz Z in tudi SZ. LJU sonda slaba z inverzijo na 500 in močnejšo drugo na 1700, vmes nič preveč dobra. Ampak pri odločitvi ali na projekte ali na Kovk, mi prevlada Kovk (vseeno bo najbrž malo več letenja).

Drugih interesentov ni, tako da naju z Železniške odpelje Milan od zadaj čez Podkraj na start (spet se mi od včeraj zjutraj pojavlja zoprna vrtoglavica – kot vsako leto nekje v tem času ?!).

Na parkingu sama in tudi na startu, kjer piha prav lepo (4/6,5 čeprav malo na obroke). Sonček sramežljivo proseva skozi pokritost. Počasi postaviva in na izrazito Milanovo željo najprej jaz. Sonca je že precej več, kot ob prihodu in sunki vse močnejši.

S štarta me kar odlifta v višave in takoj navrtim do 1100 in bolj zunaj proti Hublju. Malo kasneje se mi v zraku pridruži tudi Milan. Čeprav vetra ni veliko, pa je zelo termično in razrukano in je treba ves čas paziti in delati. Tudi više nad grebenom in bolj zunaj ni nič bolj prijazno. Pred Hubljem še enkrat lepo poberem. Proti Predmeji naprej od Otlice ekspresno pocurim pod greben in niti zunaj niti ob pobočju (kjer je res razrukano) ne dobim nič, zato malo pred Predmejo obrnem in nazaj, medtem ko se Milan pelje visoko nad mano…

Nad greben poberem v močnem dviganju do 1200 šele pri Hublju in naprej kar bolj zunaj do starta. Milan javi po postaji, da je na startu že blizu 10 in da ima dovolj in gre na pristanek. Zato se zapeljem kar ven nad dolino (zunaj je že čutiti SZ, ki odnaša stran od Kovka) in mimo Vipave dokler gre. Gre pa do mojega standardnega travnika z nekaj vmesnimi rukerji in guncanji.

Milan je sicer hotel k Anji, pa je zunaj pobral s 300 in vzdrževal neko rahlo dviganje, ki ga je prineslo skoraj do mene.

Pokličem rešitelja Sama, ki naju pride iskati in zapelje na Kovk.

Več kot sem danes pričakoval, čeprav ni bilo uživaško…