Potem se prestavim čez grič v Podmolniški graben, kjer je ta čudovit travnati griček, ki je postrižen kot golfplac (žal zelo položen in kratek, pravi šolski teren). Lastnik razume mojo stisko in mi z nasmehom dovoli dvigovati padalo, saj konjev še ni na pašniku.
Nekajkrat se poskusim odlepiti od tal, pa mi uspe le dvakrat na kratko.
![](https://klv.si/wp-content/uploads/2020/04/2871-1024x576.jpg)
Potem pa pride mimoidoče dekle, ki mi ogorčeno svetuje, naj grem raje peš na sprehod, saj je to kar počenjam adrenalinski šport in se mi »lahko kaj zgodi in v sedanjih časih ne smemo obremenjevati zdravstvenega sistema«. Vprašam jo, kako se mi lahko tu, na položnem in gladkem travniku, v tem skoraj brezveterju, kaj zgodi, ko se še od tal zares odlepiti ne morem, pa mi zagrozi s policijo. Prav takrat po bližnjem kolovozu oddivja mladenič na kroski, ki pa nikogar ne moti…