by ·2 komentarja

Ker je še zgodaj (in sta Erzo in Mega še visoko v luftu) predlaga Boris še Kovk (5,7/9,8 JZ – ravno prav 🙂 ). Ko pridemo na start je tu še nekaj zmajev in povsod naokoli frčijo zmaji, padalca pa (še) nobenega. Veter ustreza meritvam postaje, zato si privoščimo še čudovit borovničev štrudel (Špela-neprecenljivo !), potem pa z Borisom postaviva (ko dobiva prostor med odletajočimi zmajarji).

Boris ga elegantno spravi v zrak in počasi stopi v nebo, jaz pa tudi postavim zidek in lepo hrbtno (prosim) dvignem padalo in (skoraj) elegantno stopim v zrak (z nekaj koraki v desno, kamor me vleče…). Hitro naberem nad greben, je pa čutiti močan JZ in razrukanost, tako da se držim kar malo pred grebenom. Ker je Erzo po postaji spraševal kaj se dogaja (z Megom sta nekje v smeri Senožeč, Ščuka pa nad Vremščico), mu je Boris povedal, da  bova mal peglala Kovk, pol pa proti Nanosu. In to se tudi dogaja (čeprav je to peglanje precej grobo gore dole…). Jaz se zapeljem do Hublja in malo čez (ves čas bolj ali manj nad grebenom, v povprečju na 1000), potem pa obrnem in (tudi čez 40km/h) nazaj do starta. Vmes nekajkrat navijem in se (kot tudi prej v obratni smeri)  predvsem izogibam zmajarjem in jadrilici, ki švigajo amo-tamo. Na startu sem na 900 in ker ne morem več nabrati, se odpeljem čez, upoštevajoč dopoldanska Megova navodila. Usmerim se na gozd nad Vrhpoljem  (kamor pridem s 45km/h na višino malo pod 600) in tu res zagrabi. Naberem do 800, pol mi pa zmanjka in se odpeljem naprej proti Plazu (malo sem nervozen, ker gre ven, od hriba samo 10km/h in upam, da bo kmalu spet kaj zagrabilo). Tu dobim rahlo dviganje in se odpeljem naprej. Malo pred Gradiško turo dobim končno lepo dviganje, ki me dvigne nad greben, potem pa še eno lepo vrtenje pri Podraški turi (tabla) in to je to (PRVIČ PRKLOPU S KOVKA NANOŠKI GREBEN !! 🙂 ). Dohitel me je Boris, ki je sedaj tik za mano. Naprej gre ob grebenu z vetrom tudi do 50km/h direkt v hrbet počasi dol. Ker nisem prepričan, da bo na Nanosu kaj dvignilo (za nazaj je pa veter zame gotovo premočan), se pri lovski koči odločim in odvijem desno nad dolino in v pristanek na travnikih pri Škrlah za Podnanosom.

Zoranov let

Boris pristane kakšno minuto kasneje na sosednjem travniku.

Borisove fotke: /olc/index.php/forum/gallery/806223

Še predno pospraviva, je Špela pri naju (neprecenljivo !) in odpičimo proti Uncu v Portus. Med čakanjem na prehrano Boris kalkulativno (s formulami in kalkulatorjem) potrdi moj legendarni izračun (ki smo ga obdelovali lani na poti na Storžič): 1 velika pica je cca 15% dražja na enoto kvadrature kot mala in se torej dokazano bolj splača kupiti 2 mali kot eno veliko… Na koncu se pridružita še Erzo in Mega z Emilom, da zaključimo današnji dan (ki očitno še ni bil “ta dan”).

by ·Komentarji so izklopljeni za 120313 Škofje 2-Cerkno P693 16:01:15

 

Boris gre spet na Lijak ob 12.15, kar mi je odločno prezgodaj, pa še vleče me ne preveč spet v podobno, kot včeraj. Erzo je za projekte okoli 14h (Yessss !!), Mega pa ne more  tako zgodaj, zato ostaneva sama. Cerkno. Erzo vzpostavi komunikacijo z lokalci in ob 14h že pičiva z Erzovim avtom cikacaka iz Vrhnike preko Žirov do prelaza Kladje (nad Cerknim), kjer se na odcepu za Škofje dobiva z Nikom (Nikolaj Kosmač). Ker je njegov avto preobčutljiv, prisede k nama in po vedno slabšem kolovozu do prekrasnih travnikov na vrhu na sam štart.

Ker piha od zadaj na glavnem startu (Škofje 1), ki je primeren za Z, malo pomodrujemo, da se nam priključi še Dejan (Dejan Oblak), poberemo kramo in se sprehodimo kakšnih 300m (30 viš.m) do položnih travnikov tik pod vrhom, ki so obrnjeni na JV. Tu piha zmerno rahlo s strani.

Hitro postavimo in en za drugim startamo v rahlem zanosu v desno. Desno okoli slemena nad glavno dolino, kjer začnemo nabirati (eni bolj, drugi manj…) Niko, ki je bil prvi, se odpelje daleč proti Poreznu in kmalu scuri na pristanek (“pri pumpi” – ki je dandanes ni več), ki je sploh edini zadovoljiv pristanek v tem Cerkljanskem kotlu. Jaz kot zadnji priklopim steber, ki nas lepo dviguje (občasno do 4m/s) malo Z od starta in naberem do 1500, potem pa nekako ne morem več in padem ven. Erzo in Dejan sta navila kakšnih 300m više in sta mi ušla najprej v višine, potem pa še daljave. Še malo tavam sem in tja in iščem dviganje, vendar više ne pridem, potem pa celo tam, kjer je bilo dviganje prej, začne jenjavati. Počasi se odpeljem čez dolino preko vsega Cerknega nad pristanek po slabe pol ure. Mestoma kar močno požira (tudi do -4m/s) z vetrom (V) tudi 45km/h, proti vetru pa 15. Tik nad pristankom ugotovim, da ne piha po dolini gor (kot so zagotavljali domačini…) ampak dol (“danes izjemoma…”), tako da obrnem ostro proti vetru, kar za obračanje ob močnem vetru na tem ozkem (pa zadovoljivo dolgem) pristanku res ni najbolj udobno.

Zoranov let

Kmalu pristane še Dejan in za njim Erzo. Ko pospravljamo pristaneta še dva domačina, ki sta startala precej za nami (pa zamudila naša lepa dviganja). Erzo je bil sicer okoli 1900, vendar si (po lastnih besedah) ni upal nikamor odleteti, saj so povsod naokoli samo temačne in globačne grape brez pravih pristankov (razen z veliko drevja, primernega za gnezdenje). Midva že mencava, Cerkljani pa se nalivajo s pirom in se jim nič ne mudi. Končno (Jože Reven) nas odpeljejo na vrh po avto in ponudijo logistiko v primeru najinega drugega starta.

by ·Komentarji so izklopljeni za 120313 Pesek-Žiri P694 18:13:44

Res se s Kladja zapeljeva na Lajše, kjer je lep start, žal pa piha po hribu dol in samo pospešeno odvijugava proti Žirem. Erzo ima v rokavu sicer še nekaj startov, vendar je zaradi pozne ure (pitje pira – počasi se že dela mrak, saj je že čez 17h) v igri samo Pesek pri Žireh.

Malo pred 18h sva na vrhu starta in ko stopiva iz avta piha idealno. Ko postaviva (na zelo moker in blaten travnik), pa se idealnost spremeni v svoje nasprotje in začne zlivati po hribu dol. Erzo potegne in ga tudi približno (hrbtno) ne more dvigniti, pomagam mu ga ponovno postaviti in med tem ko čaka, se vpnem sam, on ga spet ne uspe spraviti s tal in ko mu ponudim pomoč v drugo (da se izpnem, pa to…), nesebično zavrne, češ naj rešujem svoj let…

Pa potegnem naprej in laufam po hribu navzdol (vmes skoraj prbijem na travnato stopnico – Erzo je menda pričakoval, da si bom izpahnil kolke…) in se komaj odlepim od tal. Najprej me požira (zlivajoči zrak), potem pa me le dvigne nad gozdičem in ob ugotavljanju, da imam fiksno zafecljano levo komando (kar me kar malo ovira, ker s težavo lovim smer), pristanem v močvirnem trikotniku čez Soro blizu igrišča.

Zoranov let

Ko pospravljam, Erzo še nekajkrat poskuša, enkrat celo naprej (kar bi mu skoraj uspelo, če ne bi prehitro prekinil, saj je imel padalo že skoraj nad sabo). Ker je že skoraj trda tema, se preda in pospravi. Nekaj minut kasneje me pobere in še k Šiptarjem v Ambasado z Gluhijem na kremšnite, potem pa na Vrhniko. Dva novanova zame in en novnov za Erza. Lahko sva zadovoljna (lahko pa bi bilo še bolje…).

by ·3 komentarji

Boris pošlje SMS obvestilo: 12h Logatec, smer Lijak. Prestavim za pol ure kasneje in skoordiniram še Erza in Mega. Poberem Erza n Vrhniki, prestopiva k Špeli in Borisu na mitnici v Logatcu in z Megom od Unca pičimo na Lijak.

Okoli 13.30 smo na startu, kjer Valič ekipa pripravlja snemalno akcijo Rookov v letu. To, da prbija kot v najhujši pomladni termiki (Kovk 5/10, Lijak 5/9 JZ) jih nič ne moti. Poštartajo in se v formaciji vozijo sem in tja in snemajo… mi pa čakamo. Megu je kmalu zadosti in postavi in odleti po liftu navzgor. Tisti, ki so v luftu, bolj ali manj visijo kot salame v smeri vetra in ekspresno divjajo v nasprotni smeri, ne da bi se kaj preveč trudili z nabiranjem in vrtenjem (vsaj tako zgleda). Ostali se še sončimo kakšne pol ure, potem pa je zadosti Erzu, ki raztegne in počaka, da bučanje okoliške hoste malo poneha – in odleti – po liftu navzgor. Ker res kaže, da je malo zmanjšalo nabijanje, začneva postavljati tudi Boris in jaz (pa še Cimerman in še kakšen od redkih padalcev danes tukaj). Boris se vrže v pedagoško instruktorsko debato z Istokom in meni svetuje, naj še malo počakam.

Ko odleti on (po liftu navzgor), tudi jaz postavim zidek (Špela in Istok mi ga malo držita, da me ne odnese po štartu gor) in odletim – po liftu navzgor. Hitro dvigne do 900m in čutiti je močan Z, čeprav je stabilno in nič razrukano. Vozkam se sem in tja in ves čas nekako čakam, kdaj bo prbilo, pa nič. Sem nad višino grebena, bolj zunaj, kot pri grebenu. Ko Erzo prileti od Danijela in nabere, se jez odpeljem spet ven (pozitivna kritika takoj sledi – Erzo: zakaj si iščem svoj steber, namesto, da posnemam druge), on pa skupaj z Deluxom proti Čavnu. Odločim se, da bom po eni uri dol na tleh (Mega je vmes že pristal) in tako počasi (lepo drži in še daleč proti pristanku poberem 200m v močno zanesenem stebru) pristanem tudi jaz.

Zoranov let

Pospravimo, si malo pogledamo posnetke Valičev (super !!) in odšibamo proti Ajdovščini po Borisa in Erza. Z Megom naju Špela skipa pred Pivnico, da rešijo logistično transportne probleme vseh, ki so scurili v Lokavcu (še dva Belgijca). Ob pici in pijači počakava najprej Erza, potem pa še Špelo in Borisa. Ker se že mudi (meni) kmalu smer LJ.

Še Erzov dodatek:

Ko scurita v Lokavcu (na šolskem terenu), se zgodi nekaj nepojmljivega:  Boris predlaga, da gresta peš na vrh šolskega terena in odletita še en nov štart- Šolski teren Lokavec. In se tudi odpravi navzgor, tako da Erzu ne preostane drugega, kot da mu sledi (in tako imata še en nov start – če bo seveda instrument to potrdil… 🙂 )

Pa še Borisove fotke:  /olc/index.php/forum/gallery/805528