by ·Komentarji so izklopljeni za 120420 Piškovc P720 17:31:48

Odločimo se za Bloško polico in raziskavo novih možnih startov. Med potjo že malo dežuje. V Novi vasi (zibelka slovenskega jadralnega letalstva 🙂 ) čez neskončne travnike do delno golega Piškovca.

Nesemo peš padala na vrh v upanju, da bo mirno. Malo pod vrhom je res mirno (smo v zavetrju na JV pobočju), na vrhu pa kar piha Z ali celo SZ. Z vrha se ne da odleteti, zato se vrnemo niže do odloženih padal. Občasno je tu brezveterje, občasno pihne dol od zadaj v hrbet. Manca navija za start in tudi jaz sem zelo za. Začne postavljati padalo, jaz pa tudi. Mega in Erzo nama pomagata.

Manca je prej pripravljena in v trenutku brezveterja potegne in lepo dvigne, vendar ji ga sesuje sunek od zadaj. Čakamo na naslednjo minutko miru. Ko ta pride, ponovno potegne in odlaufa po pobočju in odleti. Spet pihne od zadaj. Manca pristane nekje na sredi neskončnega travnika spodaj.

Spet se umiri za trenutek in potegnem naprej še jaz. Zašibam, Mega me vzpodbuja naj čimbolj laufam in odlepim se od tal. Najprej me požira veter, ki se zliva dol po pobočju, ko pa pridem malo bolj ven, kar drži in me z vetrom prinese skoraj do konca travnika. Ko pristanem, postavlja že Mirko in odleti.

Zoranov let

Ko pristane, razteguje tudi Erzo, čeprav je prej trdil, da ne bo niti poskusil. Pa vseeno nekajkrat poskusi, ampak očitno piha preveč od zadaj in s hrbtnim startom nima šans v takem. Končno obupa in pospravi.

Ko sta z Megom pri nas, smo vsi pospravljeni in se naložimo. Erzo tovariško čestita, vendar je zase razočaran. Ampak čez dolino že vidi potencialni start, ki je ravno pravi za ta veter.

by ·Komentarji so izklopljeni za 120420 Erzova Belovka

Skozi Novo vas (zibelko slovenskega jadralnega letalstva 🙂 ) do Studenca in po kolovozu na vrh Belovke. Iščemo najbolj primeren start in Erzo je že odločen. Čeprav je na vrhu lep travnik (s približno tako kritičnim zaključkom kot na Kresniškem vrhu), se Erzo odloči za šavje malo niže. Vrnemo se nazaj tja in še predno ustavim, Erzo že vleče padalo ven. Pomagamo mu postaviti (samo dvignil ga bo… 🙂 ).

Šavje se mi zdi res kritično, ampak Erzo lepo hrbtno dvigne padalo na mestu (veter je točno v pravi smeri in ravno prav močan), se obrne, ga lepo drži nad sabo, ga obremeni in rahlo zategne in že je v zraku, tik nad šavjem. Za trenutek kaže, da ga bo zaneslo v veje desno, ampak se lepo odpelje malo ven, tu pa ga dvigne kot po liftu in potem jadra in jadra in jadra… Pa še kar jadra.

Bližajoča se nevihta (ki me je poleg šavja še dodatno zadržala), se je razblinila in do nas pride samo nekaj kapljic, res pa, da se pooblači do grdo črnih oblakov. Erzo pa jadra sem in tja in se nam smeji 30m nad nami. Vedno bolj cincam in ko je nad nami že res črno, sem tudi jaz čisto prepričan, da grem z avtom dol. In gremo (Erzo pa še kar jadra…).

Ko zapeljemo s kolovoza na cesto, se pred nas postavi razkurjeni “domačin”, ki začne vpiti z jugo naglasom, da nas bo postrelil, ker se vozimo po privatnem svetu… in tako neokusno naprej… 🙁 .

Ko zapeljemo proti travniku za pristanek, že kaplja in Erzo mora kar držati ušesa, da mu uspe zbiti višino v močnem dviganju in končno pristane zraven nas.

Erzov let

Druženje pri Šiptarjih na kremšnitah v Cerknici je lep zaključek današnje avanture (Erza samo malo zmoti, da je Ščuka letel skoraj 2 uri na Brestovici na Krasu … in da je bila čisto na koncu cesta na Vrhniki suha…) 🙂

Erzov komentar:

BELOVKA – PRVENSTVENI  : vrnitev na Bloke v zibelko ALI ko pridemo gor preseneti (A) močan veter, na Piškovcu maloprej pa štartali v slab isti, hrbtni veter ali nulo, (B) da je skoraj nemogoče odletet čez drevje. Toda kombinacija je rešljiva – vsaj dvignit moram padalo in ko ga lepo dvignem in me hoče že kar dvigniti ga še prbremzam in me vzame čez!

by ·1 Comment

Da bo poročilo popolno… Dan bolj tak, aprilski, veter močan JZ. Meni se zdi da bo popoldan vseeno boljše J od LJ. Erzo pravi, da je premočno (in se odloči raje za popoldanski zapeček – napeček), da pa Mega psihota že pričakuje :-).

Poberem Mega na Uncu in na Strmco. Oblačno, J od Postojne dežuje, oblaki drvijo proti SV (od JZ – smer V je prava, idealna), drevesa polaga in šumi, kot da brzovlaki šibajo mimo. Čakava (potem, ko se toplo oblečeva) na vetru in modrujeva. Ker ni spremembe, me Mega povabi na ogled italijanskih bunkerjev na Grmadi. Odpeljeva se do starta, peš do vhodov 30m stran in se potikava po rovih gori in doli in občudujeva mojstrsko gradbeništvo (toplo priporočam vsakomur med daljšim čakanjem na stat na Grmadi – lučka obvezna!) med obema vojnama.

Po ogledu nazaj na Strmco, kjer je situacija enaka – no, mogoče še malo bolj temna (dobesedno). Modrujeva dalje. Čez nekaj minut pridivja avto – Andrej Samsa, ki je poln optimizma. kakšno uro modrujemo v troje. Ko pridemo na temo startov, Andrej pove, da je prestavil vetrni steber na Grmadi na boljšo lokacijo in da mu manjka vetrna klobasa, da bi bil start popoln. Jaz potegnem novo klobaso iz zalog v avtu (Maretovo padalsko darilo iz Ikee izpred n let) in prispevam izboljšavo starta. Ko začne še rahlo kapljati, se odločimo, da gremo vrečo zmontirat na drog. Samsa odpelje do Grmade (midva danes drugič tukaj) in tik pred ciljem predre gumo, tako da na parking travniku najprej namontiramo rezervo. Potem med kapljanjem namontiramo vrečo (lepa – se vidi iz doline :-), najbrž ) in nazaj na Strmco.

Samsa odpelje naprej dol, midva pa še malo postojiva in pokramljava. Ura je 18, temno in oblačno še vedno, ampak veter se je pa malo umiril. Mega prvič reče, da bi se mogoče dalo, ampak da bo verjetno dvigovalo (sodeč po ptičih, ki precej zunaj lebdita nad višino grebena), pa baze šibajo nizko nad grebenom, ampak on ne gre, lahko pa avto pelje dol. Meni je že precej hladno in vzdušje ni vzpodbudno in ugotovim, da mi ni treba… Na Unec in LJ. Na zraku pa smo bili (pa “kulturno” zgodovinski izlet, pa tehnična dodelava starta na Grmadi…)

by ·Komentarji so izklopljeni za 120418 Slivnica P718 16:09:13

 

Zjutraj je že vse zabasano z oblaki in v današnji idealni Smuk (kamor se je namenil Erzo z razširjeno jato) ne verjamem. Z Megom se že kmalu slišiva in se dogovoriva za Grmado ali Slivnico, odvisno od vetra, ki je dopoldan še V, popoldan pa naj bi obrnil na J.

Ko se ob 14.30 peljem proti Uncu za maloprej določeno Grmado, me Mega preusmeri pod Slivnico, saj postaja javlja J 3/5 in bo verjetno tam bolje. Dobimo se Mega, Redstar, Dane, Emil in jaz na pumpi in Dane odpelje gor. Na startu je najprej čisto mirno, ko začnemo postavljati na pobočju proti JZ. Postaja kaže res JZ, vendar začne počasi vleči od zadaj in obrača na vedno močnejši V. Vidimo, da na letališču spodaj še vedno lepo piha Z.

Po kakšne pol ure (ko je očitno, da se je veter odločil, da je to to, Mega izjavi, da se bo vrgel dol. Tudi jaz imam že zadosti čakanja in se prestavim na V rob. Mega postavi, dvigne in odcuri z vetrom dokaj hitro proti pumpi. Potegnem ga (padalo namreč) naprej čisto proti V precej poševno glede na pobočje in takoj po odletu začnem enakomerno curiti. V je kar močan in me lepo odnaša proti pumpi, s tem, da je ob pobočju malo bolj razgibano, kot zunaj. Mega nad pumpo celo malo vrti, meni pa tudi malo ne zapiska in ko pridem nizko nad tla se veter res obrne v Z, tako da me zaustavi malo pred pumpo in lepo pristanem zraven Mega na travniku.

Zoranov let

 

Ko pospravljava, se pridruži še Redstar, malo za njim Dane in kot zadnji še Emil. Ker se meni mudi v Lj, se na pumpi poslovim od ostale četverice, ki gre gor po avte, oziroma pogledat, če bi še enkrat leteli, saj se je zdajle precej razjasnilo in že lepo sije sonček.

Ko kasneje med vožnjo pokličem Mega, zvem, da je gor pihalo enako –  V in da so samo odpeljali avte dol.

by ·4 komentarji

Danes je lepo vreme. Veter podoben kot včeraj – močan V. Zjutraj pokličem Erza, ki pove, da je “urednik” že zagnal paniko in da moramo na Zavrh čim prej. Kljub temu določimo 13h za srečanje.

Ko se dobimo na šodru ob 13h, glavnega pobudnika – “urednika” ne bo, ker je baje premočno. Tako smo standarda ekipa: Erzo, Mega, Boris in jaz. Do Škorpijona in na vrh (obvoz zaradi asaltiranja – nazaj v Borovnico in naokoli do Zavrha). Tu polaga redko drevje okoli kmetije in padala pustimo kar v avtu za ogled na robu. Malo modrujemo kaj bi, če bi in kako bo, če bo in ko kaže, da se je “malo umirilo” Boris da pobudo, da gremo na start. Med potjo na start bučijo gozdovi domači in na startu lepo poležemo in se sončimo. In naprej modrujemo. Da sploh ni močno in da smo pusiji in v kakšnem vse smo že startali, danes pa nekaj cincamo.

Po kakšni uri (ko ni bilo bistvene spremembe) se Boris začne pripravljati in ostali mu sledimo. Malo postavlja padalo in odleti. Naravnost ven in v desno in ga kar dvigne in precej ustavlja. Ko obrne rahlo v levo, ga odnaša močno v levo in lepo počasi dviguje (precej zunaj) in občasno kar strese (kljub njegovemu obvestilu, da je v redu). Postaviva z Erzom (ob pomoči Mega). Odleti Erzo (podobna zgodba kot Boris) in malo za njim še jaz.

Ven mi gre lepo, zanaša me v levo in ker precej ruka in mi občasno veter obrne padalo kamor se njemu zdi, ne pa kamor bi ga jaz rad, grem raje bolj stran od pobočja. Tu začnem zgubljati, pa mi Erzo svetuje, naj grem bliže grebenu, ker bom scuril. In grem bliže in dobim res nekaj živahnega dviganja. Ko obrnem proti vetru, imam hitrost 3 (ne vem ali naprej ali nazaj), pa trenutek za tem 15, pa spet 5 in tako naprej in temu primerno me gunca. Ker mi to guncanje ni preveč všeč (zavrteti pa si v takem vetru ne upam), obrnem z vetrom in me s 55 odnese proti Bistri (daleč zunaj, stran od grebena). Obrnem in optimistično pričakujem, da bom pristal pri Škorpijonu, kjer je Erzov avto, pa gre po liftu dol in pristanem v res močnem vetru še tik nad tlemi sredi travnika, kakšen km od Škorpijona.

Zoranov let

Ko pospravljam, pristane malo naprej tudi Boris, Erzo in Mega pa odletita proti Vrhniki.

Evo Borisove fotke; /olc/index.php/forum/gallery/818640

Z Borisom gor po moj avto in do šodra, potem pa v Mantovo na kremšnite. Medtem Mateja in Mare javljata, da sta na Gozdu (upam, da bomo njuno zgodbico kmalu prebrali 🙂  )