by ·Komentarji so izklopljeni za 120716 Zavrh P778 18:01:09

Na šodru sem ob 15.40 (ampak zadnji je pa Mega, ki zamudi 15min.). Tu že čakata Erzo, Luka Slak, z Deluxom in Špelo se pripeljemo hkrati, pa še Mega. Luka zapelje en del jate, Špela drugega do Škorpijona, kjer poberemo pridruženega člana jate Matea Szzuriattija (alias Mateja Minattija) in na start.

Tu se najprej na parkingu zagovarjamo kmetu zaradi podrtih drogov el.pastirja okoli starta (seveda nimamo pojma, kdo je to naredil), potem pa hitro po svežem kravjem dreku na start.

Erzo takoj postavi, Boris zraven, odletita in odšibata proti Vrhniki (cilj je, da gre Boris vsaj domov na Zaplano…), potem Mega, pa jaz in nazadnje še Matej (oba pred tem še dodatno tacava po kravjekih 🙁 ). Manca in (eventualno) Mateja prideta kasneje. Mega nabira okoli starta, pa ne preveč visoko.

Jaz mu sledim, najprej desno in naberem v višino starta, potem pa na levo okoli slemena in tu spet naberem na skoraj 1100. Potem drajsamo slabo uro tu okoli (Slak drajsa do Vrhnike in nazaj…, Erzo in Delux proti Logatcu), dokler ne pride Manca. Malo pred tem padalec (se izkaže, da je to Matejev kompanjon Urban alias Uroš Skuri) zaruži po startu dol in nas to malo zmoti pri drajsanju, dokler ne ugotovimo, da pomoč ni potrebna in je vse pod kontrolo. Manca starta, midva z Megom pa se odpeljeva proti Vrhniki. Ves čas kar lepo drži in je treba občasno le malo nabrati. Zapeljem se čez avtocesto in pristanem na piko (sredino) fuzbal placa na Vrhniki.

Zoranov let

Ko pospravljam, pristane zraven še Mega, potem pa na standardnem pristanku za avtocesto še Manca, Luka pa se odpelje proti Stari Vrhniki. Jaz poberem Manco, Mega odšiba k BJ po Slaka in potem na zaključno pijačko v bife na Verdu.

Erzov let

 

 

by ·Komentarji so izklopljeni za 120713 Zavrh P776 17:41:54

Dopoldan me Slavc obvesti, da lahko pridem po Rooka in čez pol ure je v mojem avtu. Danes torej moram leteti, pa čeprav je malo čudno (oblačno in proti S prav črno. Koordinacija z Erzom da odločitev Zavrh (mu zelo ustreza zaradi nadaljnih d.o. ). Mateja je že od včeraj prijavljena v jato, danes je že zjutraj to potrdila: ob 14h gre iz službe, pa če bo karkoli… Ob enih je sicer malo v dvomih zaradi vremena, ampak jaz sem odločen, da se gre. Mega je tudi zraven, Delux, ki se je sprva navdušeno prijavil, se je potem prekanaliziral na Lijak (s Špelo).

Ob 14.15 startava z Matejo iz BTC, ob 14.45 smo na šodru in tudi Mirko je že tam. Preložimo vse v LCja in gasa do Škorpijona (Mirko pusti svoj avto in prisede) in gasa gor. Na parkingu še malo prekladam robo… novo za staro…, Mateja se preoblači iz civilke (visoki štekli pa to…). Erzo in Mirko sta že takoj izginila proti startu, Mega pa viteško pomaga (da ne bo pomote: meni pri padalu, ne Mateji pri preoblačenju 🙂 ).

Ko smo na startu, je Erzo že postavil in lepo piha gor. Odleti, Mega pa mi raztegne padalo in ga dvigne, da ga preverimo. Zgleda vse OK (meni sploh 🙂 ). Medtem odleti tudi Mirko.

Rooka postavimo na startno linijo, malo motovilim okoli linij, ko ga pripenjam, potem pa potegnem in gre kar sam gor, tako da na mestu stopim v zrak (no malo tudi veter pomaga, ki kar piha 🙂 ). Iz poseke me najprej nekajkrat pošteno zagunca (Mega me spodbuja po postaji, da to ni nič takega v tem vetru…), ko se usmerim na levo na rob, pa me začne požirati, da ni res. Malo sem že razočaran, saj curim ekspresno in se že vidim v najboljšem primeru na bencinski pumpi. Končno se prebijem za rob in tu začne dvigovati. Padala sem se že malo navadil in ga že upam bolj odločno voditi. Naberem do roba in zavrtim in sem na 900. Še malo naprej nad grebenom bolj notri in naberem do 1050. Potem pa naprej proti Vrhniki. Veter je res močan in piha direktno z ravnine na greben in ko se usmerim naravnost ven imam samo 10 (z gasom malo več). Ko pririnem do Javorča, ne morem več naprej (sem preveč notri v pobočju za hribom) in sem že na 700, ven gre samo še 5 (!), zato obrnem in nazaj proti startu. Sem nizko in vzdržujem višino, ampak, ko pridem spet do roba pod Trebelnikom, spet lepo naberem nad greben (Mateja in Mega ne bosta startala, ker na startu nažiga kot pr norcih), jaz pa malo vrtim tu naokoli in poskušam še bolj zunaj. Ni take višine kot prej, drži pa in odločim se, da grem dokler bo šlo. Pa se lepo odpeljem do Vrhnike in pristanem z lepo višino na standardnem travniku pri cesti na Verd (sem hotel na fuzbal placu, pa je bilo kar živahno in razmetavalo in dvigovalo, tako da sem rajši odpeljal nazaj).

Zoranov let

Super zadovoljen za prvič. Erzo je potegnil do Logatca in naprej na d.o. .

Erzov let

Erzov komentar leta: Najlepše je bilo, ko sem se začel pobirati nad Vrhniko; tudi tisto, ko sem nadletel Deluxovo bajto, pa še pogledat me je prišel, ni bilo slabo

Boris Delux : hvala za obisk [13.07.2012 23:21]

Mega in Mateja  sta pri meni še preden začnem pospravljati. Mirko je že proti domu, mi pa na zaključno druženje ob brezalkoholnem radlerju (okus šabesa) in obveznem Megovem tangerinu… :-). Super je blo…

by ·Komentarji so izklopljeni za 120712 Poljane P775 17:00:04

Danes pa je vse okoli Lju in v širši SLO črno in neprijazno in piha močno (V) in ne zgleda za nikamor. Pa vseeno pokliče Erzo prvi (ga že daje enodnevna abstinenca). Mu povem, da sem absolutno za, samo še lokacijo morava najti. Pa se že malo ven vleče (saj je res neprijazno vreme), ampak ko mu povem, da je ob morju sonce, se še malo upira z močnim V na oceanski boji in v Luki Kp (kot javljajo Arso AVP), ampak besede Poljane, Glem in Pomljan so močnejše. Ima sicer še problem z Gito, ki je vsa bolna nekje v Breginjskem kotu, ampak ko pridem na Vrhniko ob dogovorjeni uri in mu predlagam, da greva najprej odletet, potem pa še po Gito, se mu odvali srednje velika skala…

456 sva v KP, vmes planirava, kako bova najhitreje prišla potem v Kobarid (od zadaj čez Beneško Slovenijo seveda) in malo pognjaviva Toma Pavliča za logistiko. Žal je v TS in bo fraj šele po 17h, tako da šibava na Pomjan (cilj No.1, ker ga Erzo še nima na OLC) brez zagotovljene zemeljske podpore.

Ko prideva gor na majhen šodrast start (?), zadevan še s skalami, najprej sicer piha z desne (V) in občasno gor, ko pa zloživa robo ven in Erzo postavi, je jasno, da bo odslej pihalo samo še v hrbet (J). Nekaj časa še čakava in vmes aktivirava Branka Čehovina, ki takoj sede v avto in se odpelje proti pristanku, od koder bo nadziral situacijo. Ker je res brezupno, se končno vda tudi Erzo in padalo stlačiva reinfuzo v avto in po Čehovinovih navodilih na bližnji start Poljane (za belo konjsko ograjo do hišice s ketno in tesno ob njej desno na travnik in do konca…), ki je res lep, čeprav malo poraščen od zadnjega čiščenja.

In tu v nasprotju z logiko in v skladu s Čehovinovimi napovedmi, piha gor. Erzo takoj potegne robo iz avta in je že pripravljen. Postaviva trakec na vejo, občasno pihne z leve, pa spet nulca in ko pihne rahlo gor, Erzo potegne in odleti in takoj začne navijati. Medtem, ko pripravljam jaz, mi Erzo uide iz vidnega polja (kar ni nič čudnega 🙂 ), Čehovin pa skoz nabija po postaji, kako super nabiram (najprej misli, da sem jaz v zraku, pa ga razsvetlim 🙂 ). Me pa spomni Čehovin na kamero in grem še enkrat v avto in potem pripravljen čakam na svoj dih vetra gor. In ko pride, potegnem in me lepo dvigne ven iz starta, tu pa pošteno zruka, ko padem v močan Z veter z leve. Seveda moram vmes še prižgati kamero, ker sem to pozabil narediti na startu. Potem pa se končno prepustim jadranju, ki je sestavljeno iz nekaj elipsastih zavojev (proti vetru 10, z vetrom 50…), ki me dvignejo približno na višino starta. Najprej sem poln upanja, da bom nabral (tako kot Erzo, ki je že nekje na 1100…), pa mi ne rata, čeprav mi Čehovin daje nasvete s tal, da naj grem bolj nad Šmarje, ker tam bolj dviguje (?). Raje se usmerim bolj proti pristanku, saj je ta relativno daleč in v dolinici vmes me močno požre, ko pa pridem nad Vanganelsko polje, spet dvigne in ruka močan Z. Počasi začnem pristajati, malo vozim sem in tja, da bi naciljal travnik, kjer stoji Branko ob svojem avtu, na trenutke me kar rikvercne in še tik nad tlemi noče spustiti. Končno sem na tleh in ko pospravljam, se Erzo javi, da je nekje nad Dekani in da bo tam pristal.

Sličica

Zoranov filmček

Zoranov let

Pospravim in Čehovin me odpelje gor do avta (po bližnjici, ki sva jo že midva prej odkrila 🙂 ). Vmes pripoveduje zgodovino okoliških startov in letalne pogoje in da že kakšno leto ni bil v luftu in kje so naredili še en nov start, kjer ni še nihče odletel (Gračišče, pa malo peš gor – Erzo slišiš !! 🙂 ). Na vrhu se zahvalim za podporo in hitro poslovim, ker se nama z Erzom mudi naprej v Breginj po nujnih družinskih opravkih, ki so pa lepo strnjeno povzeti v spodnjem Erzovem komentarju (njega poberem pri pumpi na Ankaranski deteljci).

Erzov let

Erzov komentar leta: dejmo delat Tom, tle maš nov rekord štarta. Najprej sem imel že postavljeno padalo na Pomjanu – je pihalo zmer bolj odzadaj. Najlepše je bilo, ker je v bistvu malo višje pihal JZ, midva pa sva v nuli kar štartala, pa še gor je šlo. Na konc me je spet zaugal na 250 m nad tlemi v črnino, ki se je naredila proti Črnemu kalu in veter na polno. Zatem pa pravi krozkantri: KP-Trst-Gradišče-Krmin-Čedad-Robič-Podbela-Tmin-Jdrja-STV. Gita je doma.
Komentarji (3)
  • 1.Zoran Gaborovič: Še dobro, da ti ni prlimana groba kršitev, glede na to, da so avioni letali nizko pod tabo 🙂 [12.07.2012 23:27]
  • 2.Zoran Gaborovič: Pa da še ni bilo Toma – potem bi bil gotovo kakšen NOTAM kje :-)… [12.07.2012 23:32]
  • 3.Tom Pavlič: Kaj pri vas v klubu nimate disciplinske komisije? 😉 [13.07.2012 08:18]

by ·Komentarji so izklopljeni za 120711 Vover P774 16:26:13

Mega danes ne, Erzo tudi ne (se mora pogovarjat…), Damjan ne, Mateja živi itak samo še za službo in izgoreva za delo, Mare je raztrgan med družino in delom… Manca se prijavi dopoldan v jato, Boris pa bi šel kamorkoli, samo da se bo letelo. Vleče me na Gorenjsko in ker je Manca zaskrbljena zaradi napovedanih popoldanskih neviht, predlagam Vover, ki je nekaj nižji, pa novnov za vse nas (kar je predvsem meni največji motiv).

Tudi ta cilj Erza ne premakne (res, da ga že ima, ampak bi bil vsaj letos nov 🙂 ) in ob 15.30 se dobiva z Manco pri britofu, malo kasneje pa pride še Boris. Z LCjem sva z Borisom spredaj, Manca pa nama sledi (da bomo neodvisni od drugih) do predvidenega pristanka pri Godiču.

Tu presede k nama in gor okoli hriba na start. Na startu piha idealno, mogoče malo z desne (2/4,2, tudi Ambrož javlja 3/4,5 in tam okoli) in ker se oblaki nabirajo, Boris kar spodbuja, da čim prej postavimo. Prvi je pripravljen, jaz imam tudi raztegnjeno, Manca pa cinca, da bi najprej rada videla, kako bo, ker ji ni samo za dol se vreči. Pa tudi uradni pristanek je daleč in še za dvignjenim pobočjem nad Tučno, direktno pod startom pa so pristanki redki in osamljeni (Erzu ni uspelo priti čez !)…

Boris lepo odleti in takoj malo nabere in se drži v desno ob pobočju Voverja. Nabere kakšnih 100m in se v širokem loku usmeri na pristanek, varno visoko nad kritičnim pobočjem pred ravnico.

 

Borisov let

 

Borisove fotke: /olc/index.php/catalog#si&flights&1036943&fphotos

Ko vidim, kako lepo je speljal, potegnem tudi sam, takoj naberem nekaj metrov in v desno. Tik pred Z slemenom me veter malo zaustavi (12-15 naprej), vendar držim višino in rahlo naberem, vsega skupaj kakšnih 50m in se odpeljem v desnem loku proti pristanku. V tej smeri je edini možni vmesni pristanek travnik na vrhu kritičnega pobočja na Tučni in ta se hitro bliža (mislim po višini, saj tonem, odkar sem se odlepil od hriba, od prvotnih -0,5 sedaj že z -1,5…).  Vedno bolj sem v dvomih, da bom zlezel čez, malo zavijem v levo, kjer je sleme malo nižje in so drevesa nižja in tam je tudi nekakšna poseka do ravnine, kar me reši. Tik nad drevesi zvozim in se zapeljem do travnika kjer pospravlja Boris.

Zoranov let

Nebo se zapira z vedno bolj temnimi oblaki, vendar nama tu spodaj še ni  kritično, Manca pa se ne more odločiti. Čez nekaj časa javi, da bo peljala moj avto dol in sledi samo še kratek kurs dostopa in uporabe LCja.

Kmalu je pri naju in gasa v bližnjo gostilno na pijačo in jedačo in modrovanje o nadaljnjih korakih. Kamniške so vse temne in ne kaže dobro, na J Slovenije je pa sončno in baje jasno, pa nabija na ful (Slivnica 9/14 JZ, Kovk 6/10 JZ), tako da tudi Strmca ni zajamčena. Mogoče Sv.Ana ?

Ko zaključimo s prehranjevanjem, se Boris spomni na Špico in dan zaključimo z ogledom dostopa na ta start in ugotovitvijo, da vleče preveč vzhodnika za uspešen odlet… Novnov :-).

by ·1 Comment

Danes podobna zgodba kot včeraj. Spet nobenega velikega navdušenja, pa vsi bi kasneje (ko bodo že popoldanske nevihte 🙂 – mogoče pa ne bo treba 🙂 ). Tako Krvavec in Gorenjski konec odpade, ker se že ob 12h začnejo nabirati karfijole. In ker je danes tudi Špela zraven, je odločitev jasna in lahka.

Erza poberem ob 14.30 standard, ob 14.45 čakava Delux family na izvozu Logatec za presedanje k njima in okoli 15.00 naložimo še Mega na Uncu. In smo 234 na Lijaku. In pičimo gor in do starta in piha spet tako kot včeraj – močno, ampak ni panike. Razlika je samo v tem, da smo poleg Istoka, ki se po dolgem čakanju pripravlja za odlet, sami na startu. Mega takoj postavi in odleti in se najprej matra, da pride nad start, potem pa izgine z obzorja. Ostali trije malo modrujemo in se počasi pripravljamo, medtem pa pride še skupina Čehov. Zdaj je pa že treba postaviti. Boris in Erzo se malo špikata, potem pa odletita. Jaz že hočem startati, pa mi nekako ne gre padalo gor, je neka težava na desni in seveda je tu Špela, ki pomaga ponovno postaviti (tako kot vedno, ko je zraven 🙂 – hvala Špela ) in razplesti komando, ki je bila nekako navita okoli  D-linije.

V drugo gre lepo, odletim in potonem in sem že skoraj na melišču, ko se nekako le spajsam do nekega dviganja in naberem nad greben nad oknom, tu malo vrtim na 700 in kar ne morem više, potem pa na V robu najdem lep steber in grem do 1100. Drugo dviganje dobim na joški pri vojašnici (do 1400), kjer se mi pridruži tudi Mega, ki se vrača z roba Čavna. Pohecam ga, da greva naprej (mogoče je pa danes tisti dan, ko bo vodil in mi pokazal nekaj svojih izkušenj 🙂 ) in je za.

Erzo javlja, da šiba proti Tminu, Boris nabira kilometre proti Škabrijelu. Proti Zmajarski me spet požre, da kar cvilim po radiu, kako gre dol, tu pa najdeva dviganje in se lepo vzpneva na 1600. Zdi se mi, da se bom s tako višino samo odpeljal čez, pa me že do roba požre za 400m potem pa od Čavna do Modrasovca pod nujno izkoristiva nekaj manjših dviganj. Mega me spodbuja, da naj vztrajam v dviganjih, dokler je možno, ampak ko enkrat padem ven, kar ne znam najti nazaj. Okoli Modrasovca se še matram, da bi nabral čimveč, ampak več kot 1450 mi ne uspe. Mega je seveda ves čas nad mano (ja, ko je pa lahek 🙂 ) in ko vidi, da mi ne rata nabrati več, svetuje nadaljevanje in opozori na potencialne rotorje za Modrasovcem. Pičiva direkt čez dolino. S hitrostjo 40-30 se usmerim direkt na Hubelj, drži kar lepo (-0,5 do -0,8 gre dol), tako da ga priklopim na višini grebena (vau, kakšen luksuz ! ).

Tu najprej lepo dvigne nad greben, potem pa začneva vrteti in ujameva dviganje, ki mene odpelje do baze na 2000m ! V enem šusu naberem 1100 m in se počutim fantastično ! Mega je še 200m višje in me spodbuja, naj kar vrtim, ker lepo gre gor s +5 še naprej, ampak jaz sem že v meglicah pod bazo in mi začne ratovati kar hladno, pa še malo neprijetno se počutim, ker je to zame nov svet (res, da sem že vozil skozi oblake, ampak ne tako, da sem navrtel do njih…) in ker je baza nad mano bolj temna in ne tako lepo prosojno snežno bela, kot se je kazala od spodaj. Mega ne vidim več, kje je in ko se umaknem iz dviganja pravi, da imava itak dovolj višine, da se elegantno odpeljeva čez dolino. In res. S te višine se peljeva direktno na Vipavo, Kovk je levo spodaj, lepo drži na začetku, potem pa počasi spušča. Usmerim se direkt na tablo, do katere se pripeljem na 1000, ves čas z lepih 30km/h in priklopim greben.

Malo vrtiva, potem pa Mega pove, da morava maksimalno nabrati nad Turo, če hočeva dalje. Jaz sem za naprej in res navrtiva na 1400, več mi ne gre. In dalje nad grebenom do Hieronima. Tu Mega lepo nabere (seveda, ko je lahek 🙂 ), jaz pa se matram, ampak gor mi ne gre kaj dosti in bolj vzdržujem višino. Končno obupam in se zapeljem ob pobočje pod anteno in s približno konstanto višino pripeljem na V greben, potem pa z 1,5 dol na travnik pri izvozu Razdrto. Super !!

Zoranov let

Tako mirno in brez napetosti (razen prvi del do Čavna, ko je bilo kar živahno), da o višinah nad Kovkom sploh ne govorim, še nisem letel. Se vidi, kaj pomeni, če je mojster v bližini in te lepo usmerja z napotki… Neprecenljivo (za vse ostalo je MasterCard 🙂 ). Vesel kot radio!! Mega pristane zraven mene in ko pospravljava, mi pove nekaj napak in splošno dejstvo, da se prehitro umaknem iz dviganj, namesto, da bi jih maksimalno izkoristil.

Deluxov let

Ko pospraviva in stopiva do ceste, se pripeljeta Špela in Boris in v Aviopub na analizo in zaključno druženje, Fajn je blo !!

Medtem pa Erzo doživlja svojo odisejado iz Tmina 🙂

Erzov let

 

Erzov komentar leta: TOLE MI JE ŠE MANJKAL!  ko me že ravno dvigne nad Lijak, pa grem mimo Čepovana, kjer stoji bazica ravno 15 minut, nakar jo posuši – ura je že dost! V Tmin priletim nekako 2h po neurju. Pristanem pri krožišču misleč, da bom za šalo poštopal vse, pa naj gre v GO ali v LJ. Do 18:45 se ne zgodi nič, zato se usmerim v center Tmina, kamor me zapelje Madžar – bus naj bi šel ob 19:00. Samo, da danes ni nedelja. Vsaj zdaj mi prime štop in domač pob AvtoRutarjev me zapelje v Slap. 19:20. Ko spoznam vse nacije, ki namakajo trnek v Idrijci, si zgovorim odvoz do Trebuše. 20:05. Po 15 minutah se v nikakršnem prometu pripelje Slavka Pojetova in skupaj z njenimi starši nadaljujemo pot v Cirkno in naprej na Novo Oselico na ogled najnovejše župnikove kuhinje (beri razloga njegovega neletenja). 22:10 me spodaj v Fužinah pobere prijazen Gluhy, ki me 22:45 izroči v domačo oskrbo. (avtotakopozabimnaVrhnikipress)