Nočni transfer iz Lj (22.30 v petek) do Niške banje (ob cca 11.30 v soboto). Več ali manj zrukani in neprespani se namestimo po sobah in apartmajih Veličković v ulici Srpskih junaka 33, malo pod hotelom, zdraviliščem in sploh centrom Niške banje. Malo se spoznavamo, saj nas je skoraj 30, Gašper Prevc se skoordinira z lokalci za prevoze in po drugi uri nas že začnejo transportirati na start.

Start razkošno velik, precej položen, z visoko travo v spodnjem delu in šavjem malo niže. Poznavalci (domači in naši…) modrujejo o vetru in bazah. Z opuščenega vojaškega letališča (kontrola letenja Niš), ki je točno v vpadnici starta, dobivamo info o vetru SZ 5/13 m/s, kar pomeni lokalno letenje in, zaradi črnih oblakov zadaj, ideje o preletih odpadejo. Končno začnejo najpogumnejši postavljati. Za sondo je Gašper, ki malo povjuga in scuri na uradni pristanek pod mestom. Potem pa seveda postavi Mega in še 2-3 naša. Mega lepo nabere, potem pa počasi še drugi postavimo, še več pa jih opazuje iz ozadja. Vsi bolj ali manj uspešno startajo, Edo pa se ne more odlepiti od tal in nazadnje prekine v šavju spodaj.

To pravim zato, ker jaz startam nekaj za njim, ko kar čakamo na malo vetra, da bi pihnil gor, pa noče in ko potegnem jaz hrbtno, ga imam krasno nad sabo, ko stečem po pobočju dol, pa me tudi noče odlepiti od tal in prekinem v šavju kot Edo. Ko se skoraj skuhan privlečem nazaj na start, začne končno spet malo pihati in predno spet postavim, jih še nekaj uspešno odleti. Postavim še enkrat in potegnem naprej in me na mestu dvigne in me zagunca in fajn dvigne, pa spusti spet skoraj do tal, potem pa le nekako odpeljem ven (tole je bil eden od tistih močnejših sunkov, o katerih so prej modrovali…). Potem pa slabi dve uri uživaškega jadranja sem in tja in bolj gor in malo dol in…. Vse okoli starta, ker so višje gori črni oblaki, do katerih pa si upa samo Micko (2500m) in Tom Slejko (2400), ostali manj. Počasi je dovolj in pristanem na uradnem pristanku skupaj s Slavko.

Sličica
Zoranov filmček
 

Zoranov let

Pospravimo in v sobe. Potem pa druženje s čevapi, pečenimi reberci na kajmaku in pijačo v restavraciji Gurmanova tajna (Mega, Lusja, Brane Zupan in jaz). S polnimi želodci in polovico puščenih čevapov, še skupinsko večerno namakanje nog v toplem potoku, ki vjuga skozi mestni park (nekateri so se celo kopali – Gašper npr.) do poznih nočnih ur.

Nekaj dni nisem letel in me že trese (sploh, ko vidim na OLCju, kaj so nekateri odleteli 🙂 ). Mateja bi tudi, Mega je, kot delni invalid, ves navdušen za šoferja, Erzu ni treba (seveda po takem predhodnem dnevu), ostalih ni… Mateja me pobere ob 17h in med Zavrhom in Grmado (zelen V) se odločiva za Grmado.

Pobereva Mega na Uncu in gasa na vrh (no ni bil ravno ful gas, ker je Mateja s svojo limuzino drajsala po vsakem možnem šodru 🙂 ). Na startu piha v sunkih. Slivnica najprej javlja 6/9, po lagodnem postavljanju in modrovanju naraste že na 8/10, ko pa vadim hrbtno dviganje ob asistenci Mega (ampak to resno vadim in sem hvaležen za nasvete in pomoč 🙂 ), pa naraste počasi na 9/11. Mega že začne zmajevati z glavo, za hrbtni štart je res malo čuden veter (pravi tudi Mega) in zato potegnem naprej v trenutku, ko se malo umiri.

Najprej kar malo potonem in me zruka, potem pa pridem v tisti močan V, ki me začne liftati in sem hitro nad startom. In to dobesedno, ker me zraven še rikverca. Ko sem na okoli 1000m in tiščim gas (do konca ?), končno začnem lesti naprej. Dviga še vedno rahlo in šele ko sem nad Planino, začne čisto počasi občasno spuščati. Največ, kar se pomikam naprej je 10 na gasu in visim kot salama na močnem vetru. Ko pridem nekje nad sredo polja dviganje poneha in potem gre z liftom dol, tako da hitro pristanem na travniku pri Unškem logu. Ni bilo fajn, čeprav je bil veter res laminaren in ni nič rukalo.

Zoranovo visenje

Ko pospravim, še kar nekaj časa čakam, da prideta Mateja in Mega pome in gremo na zaključno druženje v Portus. Malo analiziramo let in povem, da sem vmes imel tudi misli, da bi poskusil malo z vetrom, pa mi je Mega razložil, da hvala bogu, da tega nisem poskušal…

ERZOV EPSKI LET

Erzov epski let

Erzov komentar leta: Zahvala ponajpreje velja Petru, ki me je peljal na štart. Potem so v vrsti še: italijanski avtobusni prevoz, smetar, ki mi je zrihtal taxi, M. Kavčiču, ki mi je preveril čas odhoda vlaka, italijanske železnice, prav posebej pa gre hvala Samotu in Megi, ki sta me spravla domov. (00:20)

Kako je pa res bilo: Oba s Petrom s terena, slabo oziroma ne pogledava Aladina imava varianto Vremšco. Toda še v Senožečah, da ne rečem prej, prbija vzhodnik. V Divači je sicer mir, toda na letališču vzhodnik je. Vremšca pa je v senci. SLAVNIK! Najprej piha malo, ko postaviva pa močno. Ko v enem zatišju potegneva, gre samo gor in nič naprej  (5) naslednjih 500 m. Do baze in nazaj na konvergenčno cumulustrado, ki se steza v neskončnost. Po Krasu še odhajam na izlete nizko, po Gorici pa nekih 20 km čolnička sploh ne obrnem, ampak ga zgolj vozim po vseh zalivih, ki jih tvorijo oblaki, ko so 1x bolj porinjeni ven, drugič manj. Pred Huminom se mi del vrste 1x posuši in ostanem daleč nad ravnino, do kamor so oblaki segali. Uspem še prit do čamponskega štarta, kjer nabijem lokace gor v zadnjo bazo, za finalni let v Enemonzo, kjer sem že pristajal 2001.

Zdaj mi je približno jasno po kakem je letel Ščuka na relaciji Buzet – Humin (Gemona) nekaj let nazaj, ko sem se prestrašil in odpovedal jaz, zdaj pa ni bilo všeč njemu (še danes vem, da je bilo takrat temno, jekleno nebo čez in čez, danes pa z eno besedo idealno in spredaj sonce) , čeprav se je za mano vseeno zapeljal do Trstelja in pristal ob 18:55 nazaj na Slavnik! ČE KDO OBVLADA LETENJE NAD RAVNINO IN ŠE POSEBEJ NAD KRASOM JE TO PETER ŠČUKA IMENOVAN TUDI NEVIDNI!

Komentarji (29)
  • 1.Tom Slejko : epsko… [08.08.2012 00:43]
  • 2.Dragan Vidic : Res neverjetno! Da obvladaš Kras to že vemo. V Italijo mimo Gemone v neznano pa je že malo noro. Res dobro obvladaš zračni kot tudi zemeljski del preleta! Bravo!! [08.08.2012 01:17]
  • 3.Turčin _ Alojz Turk : Tercihem, Erzo efendi, kutlama! Popravi kraj štarta, ker sem že pomislil, da se spet nekaj “hecaš”. [08.08.2012 06:19]
  • 4.Blažič Emil : Bravo Erzo ni večjega majstra za ravninsko letenje kapo dol. [08.08.2012 06:22]
  • 5.Jani Hrovat : Bravo,res od sile. [08.08.2012 06:42]
  • 6.Boštjan Debevec : Fantastično Erzo. Čestitke. [08.08.2012 06:50]
  • 7.Stane Bajt : Pa Kavčiču se tudi zahvali. Dobro si tole potegnil, ni kaj. 🙂 Lp Mega. [08.08.2012 07:32]
  • 8.Mojca Pišek : Bravo, bravo! [08.08.2012 08:11]
  • 9.Slavko Kolar : Aleluja in še enkrat aleluja. [08.08.2012 08:44]
  • 10.Mirko Roland : :o)Lp [08.08.2012 08:57]
  • 11.Rafael Kerin : Tako fenomenalno, da sem te hotu po vsaki sili 2x lajkat!!! [08.08.2012 09:11]
  • 12.Andrej Piškur : Glej in se čudi. Bravo Erzo! [08.08.2012 09:18]
  • 13.Igor Mlinar : Čestitke! Super! [08.08.2012 09:28]
  • 14.Mateja Majcen : Opaaa :)! Super Erzo! [08.08.2012 09:33]
  • 15.Tomaž Čopi : …a je to najdaljsi let iz Slavnika? Lepo Erzo 🙂 [08.08.2012 09:41]
  • 16.Tom Pavlič: To je komentar leta! Ne pa kako štopaš nazaj! Čestitke! [08.08.2012 09:58]
  • 17.Blaž Korošec : Kapo dol-čestitam [08.08.2012 10:00]
  • 18.Milan Jenčič: Erzo neuničjiv si. Bravo! [08.08.2012 10:34]
  • 19.Rajko Sila : Leta nevidnega verjetno ne bomo videli? Sicer pa čestitke obema. [08.08.2012 12:38]
  • 20.Franci Reven : Lepo v tvojem slogu. [08.08.2012 18:39]
  • 21.Tibor Tajnšek : Bravo supr špura [08.08.2012 18:56]
  • 22.Borut Lapajne : ja! [08.08.2012 20:46]
  • 23.Tnt : Zelo lepo izkoriščen dan! Hvala za odličen komentar. [08.08.2012 20:51]
  • 24.Tilen Ceglar : pffffff… [08.08.2012 22:40]
  • 25.Andrej Erznožnik : ja cegi,tisto zadnje napisano drži,midva sva pa taku-taku [08.08.2012 22:47]
  • 26.Branko Čehovin : Bravo Erzo, to je junaštvo in znanje združeno v čudovit let. [09.08.2012 09:18]
  • 27.Andrej Zeme-Agv : Ja Erzo,še dober da si geometer.Drgač pa je za me let leta.Čestitam! [09.08.2012 09:27]
  • 28.Alen Cizej : erzo!erzo!erzo! [09.08.2012 09:47]
  • 29.Istok Radojević: Lepa, čestitke! Se pravi sem jaz letel s Ščuko tisti dan misleč da s tabo.  Lp [11.08.2012 01:27]

 

Pa še zgodovinsko čustveno dopisovanje Ščuke (imenovanega Riba):

(9.8.2012)

Kako se pocuti SVETOVNI REKORDER iz Slavnika po dveh prespanih noceh?Se enkrat BRAVO!

Se zavedam da sem dosegel vrhunski rezultat a z zlatom si se okitil le ti.Jaz srebrn.Bravo,kolikokrat ze?  🙂

Zjutraj nobenega glasu in ko začnem ob 10.30 razmišljati kam in ali naj začnem klicati, pokliče Mega, da je baje odhod iz Vrhnike čez 5 min in da samo preverja, kaj je z mano. Povem, da sem neobveščen (Erzo !!) in hitro sva zmenjena, da me počaka na Uncu, ostali pa naj gredo naprej (Erzo in Iskra, ki se dobijo s Kraševci v Razdrtem).

Na poti še majhna sprememba, da poberem Mirka na Vrhniki in do Mega na Uncu. Prestopiva k njemu in gasa pod Lijak, kjer čakajo ostali, da pride Igi s kombijem. Na startu vroče za znort (32st in več je napoved za danes), občasno prbije veter, da polaga drevje naokoli. V senci se počasi pripravljamo in odletijo Ščuka, Erzo, Mega, Marko, pa še Iskra, potem pa postavim še jaz in za mano Mirko. Poleg nas štartava še kup Čehov in Poljakov, še več jih pa čaka v senci na bolj mirne razmere (ki bodo mogoče zvečer, ne pa ob 12h…) .

Čakam hrbtno in ko se malo umiri potegnem in ga lepo dvignem, po obratu pa sem po dveh korakih že v luftu in z liftom gor. Na levo in takoj ujamem dviganje in samo vrtim in vrtim in vrtim… in sem na 1400 ! Steber me odnaša proti SV in ko ne dviguje več, se samo zapeljem proti Zmajarski. Mega javlja, da prihaja s Škabrijela in da bo pristal na startu, ker mu je zmanjkalo baterij na variu.

Megov let do pristanka na startu

Nad vojašnico še malo navijem, potem pa proti Zmajarski kar vrtim in nabiram. Erzo javi, da je pod mano, in da je še bolj razrukano kot včeraj. Nabira malo bolj zunaj in se zapelje pred robom proti Čavnu, jaz pa sem višji in se naslonim kar na pobočje nad grebenom in kar dviguje. Občasno pride kakšen ruker, večinoma se kar peljem, ko pa zavrtim, je res živahno in razbito. Na Čavnu sem na 1200, proti Kuclju pa že na 1500, potem malo zgubljam in na Mali gori spet močno dviganje čez 1500. Erza sem zgubil nekje na Čavnu, za Kovkom vidim dva padalca in jadrilice. Potegnem kar direkt čez proti Hublju in se držim bolj zunaj, ker je čutiti, da je veter kar močan (čez dolino me je neslo 35-45). Nad Hubelj pridem z dobrih 1000 in najdem nekaj sunkovitih dviganj, pa sem spet na 1400 in nad Podrto že do 1500. Više ne morem in vozim sem in tja in iščem. Erzo me dohiti, vendar ga ne vidim, dokler ne pove, da je na 2100, ko ga zagledam visoko nad sabo. Po postaji se pogovarja s Ščuko in ugotavlja, da je dosti bolj razbito kot včeraj in da ne gre proti Nanosu, ker so tam baze in… Tudi jaz vidim dva padalca, ki sta nekje pri Vipavi v Nanosu in se ne moreta premakniti ven. Vse to mi da občutek, da v Nanos nima smisla riniti, više ne morem (ne znam), ko pa se obrnem proti dolini naprej, stojim skoraj na mestu.

Erzo medtem izgine in se javi, da je nad Črnim vrhom na 1700. Jaz si za njim ne upam, ker sem prenizko (1400). Malo me začne skrbeti, in pritisnem gas, da se začnem vsaj premikati naprej s 5-10,  ob tem, da izgubljam višino z -1. Kar na tesno pridem čez sprednji rob Kovka (v nekaj minutah izgubim 700m ! ) in sem usmerjen direktno proti Anji. Z gasom se v ravni črti pripeljem ravno do pristajalnega travnika, kjer stopim na tla.

 

Zoranov let

 

Ko pospravljam, se javi Mega, ki ga vidim visoko nad Hubljem in tudi pravi, da ven skoraj ne more, za nazaj čez za Erzom pa je prenizko (1300) in tudi ne more bolj nabrati in da razmišlja, da bi tudi pristal pri Anji. Med pospravljanjem poskušam organizirati prevoz. Mirko, zaradi praznega telefona, ni dosegljiv, Iskra pove, da sta oba pristala. Povem, naj prideta do Anje in ko dokončno spakiram, se pripelje Mirko z Megovim avtom. K Anji na hladno pijačo in posvet, kako naprej. Iskra je šel z Valenčičem do Razdrtega, kjer je dopoldan pustil avto in javi, da je po postaji ujel Mega, ki šiba proti Nanosu. Midva z Mirkom pospraviva pijačo in naprej proti Razdrtemu. Tu se spet locirava na travnik in zbirava info. Ker ne dobiva nobenih novih, Iskra pa pove, da je Megovo zadnje navodilo, naj pustiva njegov avto kar na Uncu, nadaljujeva v tem smislu. Pri Postojni se končno oglasi Erzo, da je pristal na Logu (! 🙂 ! ) in da je s pomočjo Milene že doma…

Erzov let

Malo kasneje pokliče Mega po telefonu, da je nad Grčarevcem in nadaljuje proti Vrhniki. Povem za Erza in spodbujam, da potegne dokler se da, ga bomo že prišli iskat. Na Uncu se z Mirkom presedeva v mojega LCja in greva na Strmco pogledat kako in kaj (imava čas…). Na startu piha 8/14,4 in polaga drevje in hitro sva nazaj na Uncu. Z obema avtoma na Vrhniko, kjer zaparkirava Megov avto, midva se posloviva, jaz pa ob Erzovih info, kje se nahaja Mega (nad njegovo hišo 2100, Črna vas 1400, Rudnik 1100,…), šibam proti LJ. Na južni obvoznici pokliče Mega, da je pristal pri Leclercu !!

2.del Megovega leta po menjavi baterij

Ko pospravi, ga tudi jaz najdem na pravem travniku. Izpulim mu njegove inštrumente in zloadam track na mojo mašino (da bo vsaj enkrat- začasno- objavljen njegov let). Počakava Manco, ki prihaja iz službe in ga bo spravila na Vrhniko. Med nakladanjem je njegov track že prilagojen in objavljen… Super dan za vse :-).

Erzo pokliče ob 9h, ves naspidiran, da se gre ob 10h na Lijak – smer Kras (in naprej Istra ali Dalmacija …. :-), je včeraj Ščuka letu…). Meni je prehitro, pa itak nimam kaj iskati na takih projektih, tako da samo zaželim uspešen let (in je tudi bil). Mega planira šele po četrti, jaz pa se že ob 12h ves tresem. Pokličem še Deluxa, ki se ne javi, potem pa sam proti Krvavcu.

Na pristanku nekaj avtov in nikogar. Na Zgornjo poseko. Plan je takšen: če se bo dalo pobrati in kam odleteti, OK. Če bom scuril, pa bom vsaj hitro pri avtu in grem potem odhodit na Kamniški vrh (vidim Čibeja, ko zadnje dni vsak dan drajsa po pol ure okoli Kamniškega vrha…). V zraku sta dva, ki se najprej matrata potem pa zadaj, nad Jezerci, nabereta (Micko in Guido) in na startu še eden, ki se mu vse zapleta (kot meni 🙂 ).

Postavim in pomagam, možakar odleti, pa ga kar nekam splakne, počakam, da piha lepo gor (3/5,1) in potegnem hrbtno. Ko pridem iz poseke samo nekaj rukerjev z leve in tudi jaz začnem curiti proti Ambrožu, še niže proti Apnu, kjer imam samo še 1000 in že mislim, da bom moral na pristanek. Moj predhodnik je še niže, že na sprednjem robu. Pa končno najdem en lep steber, ki me najprej odpelje na 1600 bolj, na V robu še malo iščem in potem nad Jezerci še do 1800. Rad bi 1900 za lep prehod čez (Megovo pravilo No.1 🙂 ), pa ne najdem več nič in se vseeno odpeljem proti Krvavcu čez graben. Tu samo močno spušča, nad žičnico sem že spet na 1400 in naprej proti Možjanci gre samo še dol. Moj predhodnik s starta mi je sledil v prejšnji super steber in se je rešil in je sedaj potegnil kar čez in priklopil Potoško zelo nizko, kar pa meni ni (nočem se spet drajsati tam po drevesih, rad bi enkrat bogato prišel čez…). Pa zavijem v širokem loku za Grajcem (ob Ambrožu kar splakuje dol) spet proti tistemu krasnemu stebru in ga iščem in iščem in najdem samo nekaj, kar me reši pred curažo (sem že na 800, pa naberem do 1200), tako da se premaknem nad Grajca in tam najdem močan steber spet do 1300. Vadim pobiranje v ozkih stebrih nekajkrat ponovim vajo, ampak čez 1200 ne pridem več in počasi imam zadosti in se po točno 2h pripeljem na pristanek.

Zoranov let

Tu je že množica (Sandi s tečajniki), pa Frenk in Štusej, ki je ravno prišel in me zapelje gor po avto. Malo me še matra, da bi šel še enkrat, pa mi je prepozno. Evo in tako spet nič s planom…

Na poti domov pokliče Erzo, ki je ravnokar pristal;

Erzov let (brez višin 🙂 )