Danes ni kaj dosti za povedati. JZ nabija čez vso Slo, razen okoli Lijaka in malo manj v Istri. Manca je frej in sliši samo na Lijak ali mogoče Buzet. Erzu se ne da. Mega je pripravljen.

Ob 12.15 na Železniški k Manci, na Uncu vskoči Mega in do Lijaka. Sonce počasi prekriva koprena.

Čakamo kakšne pol ure Igyja, da pride dol (vmes nakladamo s Kantetom) in potem gor na start (celo dol nas zapelje), kjer so v glavnem tujci in le malo naših. Piha kar močno, čeprav je nebo že pokrito.

Postavimo (seveda ob Megovi asistenci). Hrbtni start mi kar ne gre in mi padalo kar nekajkrat sesuje, potem pa mi le rata in se obrnem in stopim v zrak. Jadram sem in tja lokalno najprej sam, naberem do 1300, potem pa se priključim Megu in mu poskušam slediti. Malo ven, potem pa do Danijela, kjer se poskušam(va) najprej obdržati, potem pa le naberem nad hrib (Mega seveda že prej) in še malo drajsava tu naokoli. Potem se Mega odpelje nad pristanek in že zelo nizko dobi nad pristankom dviganje in nabira, nabira. Jaz za njim in ponovim vajo. Rata mi, steber je močno zanešen, jaz vrtim in vrtim in vrtim in me dvigne s 400 nekje do višine starta proti V robu. Megu je že dosti in gre pristat. Jaz grem nazaj na greben in še tu drajsam kakšne pol ure, potem pa z višino 800 direkt ven in v širokem obvozu na pristanek, kjer sta že Manca (ki ji je bilo že prej dovolj drajsanja 🙂 ) in Mega pripravljena za odhod.

Zoranov let

Še na cukr v Ajdovšno in zaključek lepega mirnega (lokalnega) letenja 🙂 .

Za danes sva se z Lusjo dogovorila za 2.del službene poti na Slavnik (prevoz terminala in serviserja z LCjem na Slavnik in to združiti z letenjem). Napovedan nežen veter (JZ) in sončno vreme, obetata lepo letenje (prelete ?). Prvotni jati (Lusja, Erzo in Nevidni MM) se pridružijo še Štus in zjutraj še Habibi. Mateja z Megom še ne vesta…

Ob 10.15 na Železniški, potem pa (zaradi zastojev na AC) po stari cesti do Postojne in do pristanka pod Slavnikom, kjer čaka Nevidni MM (Lusja z Goranom in tehniko s svojim). Mateja in Mega javita, da sta se odločila za Lijak. V Podgorju se po obsežni reorganizaciji LC prtljažnika (v kateri celo prestavimo coto in gorca in še nekaj mojih premičnin v Lusjin avto…) naložijo vsa padala in terminal z opremo in vseh 7 ljudi v LCja in gor.

Najprej na start Grmada, kjer se vsi spravimo na start (Lusja z Goranom pa potem do koče v službene zadeve). Začne se postavljanje in standardno provociranje,  kdo je na vrsti prvi (za sondo). Habibi res kmalu potegne in v dobrih pogojih starta in se potem gunca nad startom naslednje pol ure, v kateri šraufa Nevidni MM svoj nov sedež, Erzo čaka na idealne pogoje (=čaka na start MM), midva s Štusem pa, kako se bo vse razvilo 🙂 .

Pride še Lusja, ki danes opravlja viteško vlogo, saj vsem pomaga popravljati padala ob neuspešnih dvigih in sesutjih, ker se veter vedno bolj obrača v desno (Z) in občasno prav močno prbije.

Končno odletita Erzo in Peter, pa še jaz in Luka. Lusja ostane sama in se naslednjo uro, po neuspelem dvigu, ukvarja z obiranjem trnja in reševanjem vrvic z bodičja, kamor je položila padalo… V zraku naslednjo uro vrtimo, jadramo sem in tja, pobiramo in tonemo v bolj in manj živahnem ozračju, kjer nas sunkovito močan Z ustavlja vzdolž pobočja Slavnikovega grebena in pospešuje v nasprotni smeri. Ko se približuje polna ura, se odpeljem daleč ven (proti športnemu letališču), z namenom, da pristanem, pa dobim še nepričakovano dviganje in potem nazaj na uradni pristanek. Ko hočem elegantno pristati zraven Ščukovega avta, me tik nad tlemi spet dvigne in prestavi proti koncu travnika, tako da prav posiljeno zabremzam tik pred gmovjem, čez katerega mi obesi padalo, ki ga naslednje pol ure obiram…

Zoranov let

Habibi je tudi že pristal, vmes pristane še Štus.

Štusejev let

Ko otrebim padalo in ga začnem zlagati, pristane tudi Lusja, ki se je končno rešila iz trnja.

Pride Goran z LCjem, greva po Lusjin avto, prestaviva robo in potem počakam da pri svojem avtu pristane še Nevidni MM kot zadnji. Zapeljem malo naprej proti Prešnici, kjer je malo pred Ščuko pri Štusu pristal tudi Erzo.

Erzov let

Habibi se z Lusjo in Goranom že odpelje proti Vrhniki…

Ščuki obljubimo, da ne gremo na Vremščico (kjer je Gorazd ne preveč navdušeno odjadral svoje…), mogoče pa kam drugam (zato on hitro zavije še na Poljane 🙂 ). Ker je še čas, Erzo malo gleda po tablici za razmere in na koncu se odločimo za Slivnico (JZ tudi 8/12, ko smo pri Razdrtem !).

Med potjo še občudujemo vedno daljše lete, ki se prijavljajo na OLC in ugotovimo, da je bil Boris spet na Zabočevem 🙂 .

Borisovo Zabočevo

Na vrhu množica avtov in v zraku poleg Emila (ki leti že 2 uri)

Emilovo jadranje

še kar velika jata padalcev (Redstar,…), ki so startali malo pred našim prihodom (ko se je malo umirilo) . Veter je že upadel in še pada. Hitro postavimo in odletimo: Erzo še v lepo močnem, Štus srednje, pri meni pa je komaj še dovolj vetra za moj hrbtni start. Na desno ob pobočju, pred kočo malo drajsamo sem in tja in poskušamo obdržati višino. Veter čisto spusti. Erzo se odpelje na levo proti Grahovemu in kmalu scuri…

Erzov let

Ko padem ven iz peglanja, začnem izgubljati višino in se vzdolž grebena odpeljem na bencinsko.

Zoranov let

Štus pristane na farmi in reši avto.

Štusejev let

Ko pride dol, smo že vsi Slivničarji zbrani na bencinski, mi trije pa se takoj odpeljemo na zaključno druženje v Portus, kjer nas čakata Mateja in Mega po uspešnem Lijaku…

Danes napovedano slabše, kot je. S, SV, V smeri naj bi prevladovale čez dan. Na Gorenjskem je res močen S, SZ, v J delu SLO pa manj močno.

Ko se slišiva z Erzom, je najprej ideja Zabočevo ali Zavrh (tudi Luka Slak je navijal v to smer), potem pa predlagam Slivnico, kjer ves dopoldan javlja postaja J, JZ, Z (3/6), kar bi lahko bilo super. Posvet z Emilom je najprej pozitiven, kasneje pa opozori, da pri takem Aladinovem V lahko to pomeni slej ko prej prevlado V nad termiko J,JZ. Vendar sva z Erzom odločena za Slivnico in ob 13.40 se dobiva na Železniški.

Na pumpi v Cerknici naju pričaka tudi Mega, Slak je odpovedal udeležbo, Emilu je prehitro.

Na vrhu nas pričaka mešanje iz vseh smeri. SZ generalno piha čez hrib, občasno V, nič, J, JV in JZ. Postavimo proti JZ … Erzo prestavi na JV… pride Emil, ki se mu zdi, da smo zamudili (ob 12h bi bilo idealno…).

Jaz počakam na tisti kratek nič in potegnem naprej in laufam, laufam, pa čutim, da mi kupolo kar malo porine naprej, pa na stran (sunki SV, SZ), pa še laufam … in speljem od hriba v tobogan navzdol. Makadam na tem toboganu mi vzbudi željo čim prej stran od hriba (rotorji, zlivanje SZ po hribu dol) in kar butnem skozi prvo dviganje ob velikem zgražanju Mega po postaji.  Ko sem že blizu tal, na 850 dobim dviganje in zavrtim in v nekaj obratih že pridobim več kot 400m. Vidim, da je startal Erzo, ki se mu v začetku dogaja podobno kot meni, potem pa začne lepo nabirati. Jaz naenkrat zgubim dviganje, iščem še malo naokoli in pridem do 1300, potem pa se mi udre in se usmerim proti Cerknici in pumpi. Praktično že nad pristankom dobim še rahlo dviganje in vztrajam na +nulci še kakšnih 10 min, potem pa v dokaj močnem SZ pristanem.

Zoranov let

Blizu starta vidim Mega (?), ki se mi potrdi po postaji, Erzo je izginil. Emil je še na startu. Mega hitro nabira in je vedno manjši (kar je jasno, saj nabira proti 2400 ! 🙂 )… Ker vidim, da bom imel do pristanka ostalih še veliko časa, začnem čistiti svinjarijo iz Rooka, ki jo opažam zadnje čase v celicah. Vmes se javi Ščuka, ki želi info, na katerih višinah so leteči. Poročam o situaciji, kar povzroča Nevidnemu MM prave traume 🙂 …

Mega se vrne iz smeri Javornikov (pravi, da si sam ni upal potegniti čez) in pristane zraven mene. Malo nakladava in prav počasi pospraviva, ko se javi Erzo z Babnega polja…

Erzov let

Do pumpe in z Megovim avtom v tisto smer. Vmes se javi Emil, da je pravkar pristal med Dolenjim Jezerom in pumpo, kar je presenečenje, saj sva bila z Megom prepričana, da na koncu sploh ni startal (in ga v zraku nisva videla).

Emilov neopaženi let

Erza nama prijazen policijski par na patrulji dostavi na koncu Loške doline in nazaj čez Bloško Polico in Radlek na vrh po Erzov in Emilov avto.

Še malo druženja v Mercatorju, vsi zadovoljni, da se je današnji dan obrnil bolje, kot smo pričakovali 🙂 …

Danes kaže vse tako kot včeraj, pa je malce drugače. Napovedan je močnejši JZ (čez vso SLO), kot včeraj in to od tal, do nebes. Pa čez dan naj bi jačalo. Erzo že zjutraj izjavi, da mu ni treba, kasneje pa to spremeni v projekte na Dolenjskem, ki bi ga edini zanimali, če bi bili letljivi.

Jaz niham med Kovkom (kjer se sunki ustalijo okoli 10) in Gozdom (spodaj 4/6 in na Kriški 4/6 večino dopoldneva). V začetku me je še najbolj mikal Krvavec, ki pa je čuden, ker je na Ambrožu ves čas Z (4->7sunki) na vrhu Krvavca pa rahel SZ (1,5/2,6). Ko enkrat še Ambrož pokaže SZ, me več ne zanima. Malo še lobiram z Megom za Kovk, ki pa ne ve kdaj bo, tako da se na koncu sam odločim za Gozd.

Na pristanku je že nekaj curiteljev, ki povedo, da danes ni še nobeden nabral kaj dosti nad start, pa tudi dolgo časa ni bil nihče v luftu. Torej ni tako kot včeraj. Kar nekaj nas gre gor, postavimo počasi (mogoče se bo pa kaj izboljšalo), nekateri že drugič, potegnemo (jaz kot drugi v tej rundi) in odletimo. Nekaj vijuganja sem in tja, mogoče en ali dva balončka, potem pa scurimo drug za drugim na pristanek.

Zoranov let

Še najbolj je delalo tik pred pristankom 🙂 … Pa dobro, da nisem Erza uspel prepričati za sem…