Ker so zadnje dni noge kar delale, sem že v nočnem prebujenju začutil željo, da bi jih po dolgem času preizkusil v hike&fly. In zjutraj samo preverim napovedane lepe razmere (z malo vetra za danes) in sem odločen za Kriško goro.
Erzo me sicer že zgodaj prijazno obvesti, da je prijavljen za Guida (Lijak, s spremembo, če se bo dalo…), pa me nekako ne gane v moji odločitvi. Slišim se tudi z Manco, ki planira okoli 13h akcijo. Torej moram do takrat opraviti svoj H&F dodatek…
In sem na Gozdu ob 10h pripravljen za odhod. Postaja na Kriški od jutra javlja S (jutranjih 2/4 -> 1,8/2,8 ?!), kar se nekako ne sklada z Aladinom…
Začnem počasi, pa sem kljub vsemu že kmalu ves premočen (tudi zaradi skoraj poletne vročine 🙂 ). Grem po strmi poti in občasno preplezam drevesa, podrta čez pot, vendar ni resnih težav (kar se dreves tiče – so pa glede kondicije…). Erzo vmes preveri, zakaj nisem v Guidovem kombiju, ki je zabetorniran za na Lijak… Ko pridem na odprte trave v zgornjem delu, sem že pošteno zdelan in lezem prav počasi gor. Po slabih 2h (!!) sem pri koči čisto crknjen. Piha rahlo gor z občasnimi stranskimi motnjami.
Takoj začnem postavljati Nuptseja, saj je 13h in predvidena delna združitev jate že blizu. Malo ga poravnam v veter in počakam na primeren veter in potegnem in sem treh korakih v luftu. Vidim, da so prvi ravno startali na Gozdu (Dragan, Piškur, Ciglič in še kdo…) in začnejo nabirati, jaz pa z Nuptsejem samo prebijem nekaj stebrov (in me ustrezno pošejka…) in v širokem loku zapeljem proti pristanku.
Javim Manci, da sem pristal in se poskušam z njo uskladiti za skupen cilj (glede na uro bi Gozd, Krvavec, Ambrož meni najbolj ustrezali, ko sem že tu), pa je Manca neizprosna glede Gorenjske.
