Erzo pokliče že navsezgodaj, da je danes tisti dan za Stari vrh (“…proti Tolminu bomo leteli,…”). Najprej sem za, ker upam, da bom v službi speljal, pa kmalu vidim, da mi rana ura (planirano 11.20 na Vrhniki) ne bo znesla. Žal odpovem (čeprav, roko na srce, glede na to, kako je bilo meni super na Starem vrhu včeraj, mi danes gotovo ne bi ratalo 🙂 ).

Sprostim se šele ob 14h in se uskladim z Ukijem. Mene sicer mika bolj v Karavanke (ali Kamniške), pa Uki zagotovi, da bo na Zavrhu super.

Na pumpi prestopim k njemu in gasa gor. Na štartu vroče za rastopit se, piha komaj kaj (baje bolje kot včeraj). Postaviva.

V drugem poskusu sem le v zraku in hitro na levo na raz. Slabo kaže, vendar ne scurim, čeprav nabiram le po metrih in spet zgubljam. Uki je hitro pri meni in je celo nekaj pod mano. Cca pol ure se tu matrava in vrtiva in se ne predava, potem pa je Ukiju  dovolj in javi, da gre v Dol (kotlina od Škorpijona gor). Najprej ni obetavno, potem pa začne nabirati. Takoj sem za njim in tudi sam začnem nabirati. Še zavrtiva in se končno spajsava nad greben. Naslednji 2 uri pa je sama poezija. Najprej še malo živahno okoli starta, potem pa se umiri v laminarca, tako da se samo vozim do Javorča in nazaj.

Po prvem povratku na start naberem skoraj do 1400, Uki pa se preko 1600 odpelje v smeri Prižnice. Žal se mu sredi doline udre in samo scuri na J konec Borovnice.

Ukijev let

V zraku se pridruži še ata Štusej (ki sploh ne ve za težavne začetke današnjega jadranja 🙂 ). Ko me roke že pošteno bolijo, pristanem ob pumpi, kjer pije pivo Uki zraven LCja.

Zoranov le

Še jaz radler, potem pa z ovinkom pri Ukiju naloživa še Štuseja in gasa gor po Ukijev in Štusejev avto.

Danes je bilo res fenomenalno umirjeno, brez stresov in z lepimi višinami 🙂 .  Zelo zadovoljen 🙂 .

Na Stari vrh so šli Erzo, Mega in Edo Pohl.

Erzo je uresničil svojo napoved na Starem vrhu.

Erzov let

Žal ni vidnega tudi Megovega leta, ki je zadnji del ostal skupaj z Revnom.

Revnov let

Je pa ostal za zgodovino zabeležen Edov 🙂

Edov let

Emil pa je ostal kar na domačem peskovniku in drugič razširil domet iz njega čez 100 km 🙂 !!!

Emilov let

Kljub krasnemu dnevu imamo dopoldan vsi neka dela in ne moremo že zgodaj na teren (pa še globoke filozofske misli o potrebi letenja in tapravih ciljih se porajajo … 🙂 ).

Ob 13.15 LC končno na Železniški (+30 st). V obeta Grmado in v Planini pobereva še Mega in prek Strmce na Grmado, kjer vročina puhti za znort, piha pa v 5 min iz 6 smeri :-). Namesto V je v globalu nek SZ.

Samo odpeljemo se dol in kar od zadaj naprej na Vremščico. Ugotavljamo SZ tudi tu. Lepe bazice, ampak mi čakamo debele pol ure Nevidnega MM, da se pojavi od čisto bližen (Mega ugotavlja, koliko bi ga šele čakali, če ne bi bil tako čisto bližen…).

Na zgornjem startu piha idealno (čeprav močno). Postavimo in v luft Ščuka, Erzo, jaz in Mega. Proti vetru čisto počasi naprej, občasno občutek, da me bo kar na zemljo spustilo, občasno pa močna dviganja. Malo drajsam, malo vrtim in najdem tudi eno lepo dviganje, ki ga žal prehitro izgubim (uporabi ga pa Erzo in malo kasneje še Mega 🙂 ). Potem pa zacurim in se komaj zvlečem preko proge, tu pa dobim nekaj rešilnega dviganja, tako da po 20 min pristanem na letališču.

Zoranov let

Mega malo za mano toplanda in se ponudi, da pride z LCjem pome, za še enkrat gor. Jaz se raje odločim za ne. Ko pride do mene na letališče, tu pristane še Ervin (ki sem mu od Mistyja dostavil testnega novega Tritona in ga je prišel testirat skupaj z Gorazdom). Erzo, Ščuka in Gorazd še kar vrtijo okoli starta.  Erzu dava z Megom še pol ure in odleti proti Dolenji vasi,

Erzov let

kjer ga pobereva in gasa v center SLO. Po postaji smo slišali, da je Uki na Zavrhu.

Ukijev let

Na Vrhniki pa razlaz: jaz v LJU v gledališče, Erzo pa na Ulovko 🙂

Erzov filozofski let

(tolk o filozofiji, pa da ni treba vsak dan letet, pa malo pavze, pa samo en resen cilj-Madžarska, ostalo pa preskočit, pa… ).

Mateja je že včeraj navijala, da gremo tudi danes v Karavanke in večina jate je za (razen Erza, ki bluzi nekje po Savinjski dolini (obletnica, plan Golte,…).

Ob 11h sem pod Ambrotom, pa še Mateja&Luka, Manca, Mega, Uki, Jerry in Iskra (pa še Edo Pohl prihaja). Po nekaj koordinacije LC+Ukijev avto do hotela na Krvavcu (najbolj navijam jaz in se mimo Ambroža kar zapeljemo).

Tu že startujejo in prihajajo vedno novi v glavnem peš (ki ugotavljajo, da je na Zg.poseki premalo temp.razlike). Naša jata čaka in modrujemo, medtem ko prvi startujejo in kažejo kako in kaj. Potem postavita Jerry in Uki, mene pa ne preveč prepričljiv (in obračajoč) veter spodbudi, da navijam za vrh Krvavca (sploh ko gor odide Bajda kar peš). Ker se Manca še ne more odločiti za let, se Mega ponudi, da interesente zapelje gor: torej Matejo&Luka in mene.

Na vrhu piha idealno. Hitro postavimo, Bajda odleti, potem pa Mateja in jaz in Luka.

Mateja (brez varia) nabira v višave, tudi meni gre lepo in sem kmali na 2100 (poleg drugih sta tu tudi Uki in Jerry). Mateja se kar odpelje na Javorov vrh in je dovolj visoka, da ga kar preleti in naprej proti Zaplati, Luka je nekaj nižji, za njim pa sva, skoraj na isti višini (precej više kot Luka), že Uki in jaz. Javorov priklopim s 1400, naberem na 1800 in na Zaplato. Tu malo drajsam (vidim, da se Mateja bori niže spodaj), potem pa dobim lepo dviganje pri Kališču in naprej ob Storžiču, mimo Tolstega do konca Kriške gore. Malo razmišljam, da bi šel naprej, pa se bojim, da se bo logistika zakomplicirala in se obrnem. Tudi Uki in Jerry se odločita enako, ko se slišimo po postaji. Najprej lepo nad grebenom, preskok čez Malo Poljano in vedno niže ob Storžiču. Malo popravim, še enkrat nad Kališčem. Mateja pove, da je scurila v Preddvor in se koordinira z Megom oz.Manco glede prevoza. Jaz se zapeljem še do Potoške in nekaj naberem, V veter je kar močan in vidim, da so vsi, ki gredo čez, kar nizki. Malo sem že utrujen in se mi ne da več s težavo nabirati, zato se odpeljem kar čez Kokro na Možjanco. Z matranjem bi mogoče še prišel do Ambroža (ali pa tudi ne in bi pristal kje vmes na Štefanji), ampak jezerce v Preddvoru vabi, pa še Mateja je tam, zato obrnem nazaj v Kokro in do Preddvora. Tu pa še kar noče dol in kar vrtim nad hotelom in jezerom, potem pa le pristanem na uradnem pristanku pri Mateji.

Zoranov let

Tu je še Edo Pohl, ki je scuril pri preskoku z Ambroža.

Edov let

Mateja je že zrihtala prevoz (Matic in Luftarji…), ki nas po počitku na sončku in pijači dostavi pod Ambrota. Približno takrat pristane Mega, ki je na koncu le šel v luft in obrnil Kriško. Uki in Luka sta že malo prej pristala pod Ambrotom,

Ukijev let

Lukov let

Jerry pa je zrinil le za Grajca.

Jerryjev let

Manca pa reši avte (ne leti in pripelje LCja dol, Iskra pa Ukijev avto, ko ga Manca zategne od rampe gor z LCjem). Super dan, jaz pa še kolesarit.