Malo nihava za obisk Kikirikija S, pa se zdi, da je tu ob obali generalno napovedan SV že premagala termika, oziroma se veter že obrača v Z. Zato greva raje proti viaduktu (cilj Gaber).
Vmes se ustaviva še na Rožarju, kjer piha od zadaj, pa še šavje je takšno, da niti čez ne vidiva v dolino.
Ko sopiham gor proti Gabru, mi Mega vzame rukzak s coto in me vsaj delno razbremeni (moje teže mi žal ne more odvzeti, se pa do vrha kar malo dodatno scedim 🙂 ). Na startu piha idealno, zadaj v smeri Slavnika pa že vse črno in grmi. Spet mi Mega postavi, jaz v tangice.
Potem pa Mega pohodi pastirja na srednjem delu travnika, jaz pa potegnem coto in odskakljam čez. Bogato čez avtocesto in na desno ob pobočju do Osapske luknje (tu malo drži), skoraj do daljnovoda, pa nazaj čez steno do Mišje peči in dol na travnik za kampom.
Zoranov let
