Danes naj bi bilo vreme spet tako, tako, vetra malo. Pa sem rekel, da grem nabirat nizke starte: nove ali novenove (ali novenovenove 🙂 ). Najbolj ziher se mi je zdelo na Pivško. Si rečem: najprej Tuščak, da bo najprej en nov za ziher…

Pridem v Bač pod Tuščak. Piha direkt od Koritnic, V-JV, torej zgoraj na startu strogo z leve. Tukaj torej nič, bo pa idealno za Obrobo, da bo najprej en nov za ziher……

Pod Obrobo vzamem robo in na vrh. Piha strogo z desne, celo rahlo od zadaj  – Z-JZ . Malo čakam, pa je brez sprememb. Grem dol in na tablici preverim trenutno stanje. Veter v tem področju res obrača na JZ, Z. Torej sedaj bo na Tuščaku. Da bo najprej en nov za ziher…

Nazaj v Bač in za Tuščak. Že znana pot od zadaj je malo od glavne ceste popolnoma zagrajena z zelo fiksnimi droti pastirja. Nazaj v Bač in v Koritnice in gor do ovinka in do cerkvice, da napadem Tuščak z druge strani. Bom pa malo H&F. Da bo najprej en nov za ziher…

Piha res iz smeri JZ, idealno gor, v smeri Ilirske totalno črno in zabasano. siva zavesa. Začnem pešačiti. Po nekaj 100m je sivina tu in začnejo velike, debele kaplje. Nazaj v LCja, ko se ulije.

Proti Ilirski je bolj svetlo. Grem pogledati proti Veliki Milanji in Volovji rebri. Da bo mogoče en novnov …

V Šembijah na levo in v divjino. Čudovita pokrajina. Ogledujem pobočje, kjer je letel Poje (Erzo in Mega sta odletela na drugo stran). Slaba cesta se spremeni pri odcepu na Volovjo reber v komaj vozen kolovoz in LC veselo zaprede po njem. Ves čas rahlo rosi. Na grebenu pravi piš, prihaja nova ploha. Grem pešaka na vrh (to je vmesni vrh v grebenu ob srednji merilni anteni). Na vrhu teren ni najboljši za start, začne močneje kapljati. Piha z leve od zadaj-V. Nazaj dol v LCja, pa se ulije…

Ko peljem proti Pivki, je zadaj vse v soncu 🙂 . Pri Avio pubu piha J,JZ. Mogoče pa vsaj tolažilna Strmca (da bom vsaj skočil…), ali pa mogoče Špilnik – da bo en nov za ziher…

Na Uncu sonček. Odvijem dol in proti Planini.  Proti Grmadi in naprej temna gmota. Nazaj na avtocesto. Na Lomu ploha…

Na Vrhniki čudovit pogled na osončeni Koreno,… Če odvijem, bo vsaj en nov … Zastave kažejo konkreten V, na Krimu V 3,5/4,8… To bi bilo za Zavrh, Ulovko – kar me ne zanima zaradi prvega stavka 🙂 …

 

Ko pridem domov, vidim, da se je danes marsikje po Slo letelo … tudi na Krimu (se nisem spomnil 🙁 ), pa na Ulovki…

Borisov let

Borisov let

 

Erzo pa danes

Erzov let

Erzov let

 

Komentar leta: SPREDAJ DALEČ ČEZ DOLINO NEVIHTA, ZADAJ ZAČENJA DEŽ, V DOLINI SONČNO. Prav zanimivo je pristajat na asfaltni letalski pisti dolgi 1950 m. Kaj takega je možno kvečjemu še v Kalocsi (hun).
Komentarji (1)
  • 1.Jože Poje : To nevihto si poslal čez na Makedonijo, da smo morali mi na tla. Se je bliskalo kot za res. [25.07.2014 21:01]

Mateja gre po svojega Woody Valleya v Prevalje in seveda bomo tam nekje leteli. Ker tam še nismo bili, imamo velike cilje: gremo po sedež, potem pa akcija. Ošven, če bo prav pihalo, pa Kremžarica, pa Rahtel, pa Metviršek, pa Borisova Golavabuka… No, mogoče bo za kaj zmanjkalo časa…

Mateja in Luka prideta pome nekaj pred 13h in full gasa -> Velenje -> Slovenj Gradec -> Ravne -> in potem pri Prevaljah v divjino v neke grape in kote, dokler ne pridemo v Kot. Dejan (Adamovič) nas pričakuje v idiličnem okolju (hiška kot iz pravljice in novogradnja zraven in….).

Mateja (po uvodnem kramljanju) sprobava zic, ga naštelava, vedno bolj je za, na koncu je njen. Pogledujem gor v luft in je vedno bolj oblačno in tudi že zagrmi.

Ob odhodu pokličemo ata Gabrška, ki nas povabi, da se kar oglasimo pri njih doma. Pri “Slovenska-Kitajska restavracija” odvijemo z glavne ceste in smo pri Gabrških. Ata med šraufanjem pove da je danes močno. 4/7,4 na Kremžarici je preveč – največ sunki 6. Metviršek bo čisto zrotiran z leve, za Golavabuko sploh ne vedo (ampak bo podobno) … Od nekod pride še Bojan (danes je že odletel nekaj čez 50 km z Ošvena – dopoldne, pred šihtom) pogleda na drevesa za hišo in pove, da bo idealno in da gremo takoj – na Rahtel J. Še eden pride z avtom in že vozimo od zadaj na Rahtel.

Na parkingu pri koči pustimo avte, vzamemo zaresna padala (Bojanov nasvet) in dol na J štart. Tu veter nabija na polno in breze kar ječijo (ne samo šumijo 🙂 ). Fanta takoj postavita, ker je to idealno. Še jaz začnem postavljati. Mateja nameri laminarnih 7-8, kar jo pomiri. Bojan v luft in ga odlifta gor in potem rine naprej. Počakam še drugega, ki ima 15 let staro Sandijevo kanto (Indeks ?) in ko je tudi on v luftu in kar leze sem in divja tja, sem tudi jaz pripravljen.

V luft najprej z liftom gor, potem pa gre počasi naprej. Postavi še Mateja in je že pri nas. Luka se nekaj obira (skrbi ga avto – bo že Bojan rešil situacijo), potem pa tudi on v zrak. In plavamo sem in tja pred hribom in nad Slovenj Gradcem naslednjo uro… No vsaj jaz počakam, da mine ura, potem grem daleč ven še mimo Grajskega griča in nazaj in pristanem na uradnem pokošenem kvadratku pod Rahtelom, kjer je že zbrana slovenjgraška padalska klapa :-).

Zoranov let

Zoranov let

Luka je pristal že kmalu (za Pija je bilo premalo vetra 🙂 )

Lukov let

Lukov let

Lukov komentar leta: Smo šli v nove kraje po nove štarte, pa se nam je tale posrečil. Višje gor je precej pihalo. Lokalni piloti pa super gostitelji.

 

in je že rešil avto. Mateja pristaja malo za mano, v zraku dodatno še nekaj domačinov. Malo se še podružimo s prijaznimi domačini, potem gremo, saj je dneva že skoraj konec.

Vseeno gremo še na ogled Borisove Golavabuke, kjer pa (poleg krav in prepredenega pobočja z elektičnimi pastirji) piha z leve dol po hribu (kot so za to področje napovedali lokalci).

No, en novnov pa smo le naredili in jadrali na polno 🙂 . In super dan je bil 🙂 .

Dopoldne se z Matejo in Lukom pogovarjamo o akciji na Koroškem, pa se na koncu ne izide. Ker piha SV, se sam odločim za Javornik. Mega se strinja, da gre zraven, vendar le za šoferja.

Poberem ga v Logatcu in čez Kalce proti Podkraju in malo prej na desno na vrh do smučarske koče. Pri sedežnici piha dol ?!, na vrhu pa res SV. Vzamem I.klaso in malo dol po zaraščenem travniku-smučišču.

Mega mi pomaga razgrniti in razplesti zataknjene štrikce. Občasni močnejši sunki po hribu gor (na Kovku 6/9,4 SV) sicer skoraj idealno. Nekajkrat hrbtno dvignem za v zidek, nekajkrat za odlet, pa ga vedno sfedlam in Mega mi potem potrpežljivo spet trebi štrikce in postavlja Rooka…

Končno ga pravilno dvignem (piha namreč rahlo z leve strani, jaz pa dvigujem, kot da piha bolj z desne 🙂 ) in speljem iz poseke. Takoj na levo in ob pobočju drži in rahlo piska. Ker sem prvič tu v zraku in je Črni vrh daleč, mi je edini cilj, da prilezem do tja, da ne bi scuril kar tukaj pod smučiščem. Prvo tretjino odpeljem kar na isti višini, potem pa mi začne spuščati. Proti koncu poskušam tudi zavrteti (ko rahlo piskne), pa v smeri nazaj skoraj stojim (piha bolj V vzdolž grebena, ne pa SV !) in samo tonem. Ko sem nad Črnim vrhom, se odpeljem ven in pristanem ob glavni cesti proti Godoviču.

Zoranov let

Zoranov let

Še predno pospravim, je Mega že pri meni. Lep štart. Sem je treba še večkrat priti 🙂 .

Pa moj novnov 🙂 .