- 1.Edvard Pohl : aja … to je iz kriške … [25.10.2014 20:52]
Potem pa še na Gozd
Tam pa je bil tudi Edo (prvič z popravljenim gležnjem ?)
Pa prvič dal let iz Kobota..
Uki pa v domačem peskovniku
Potem pa še na Gozd
Tam pa je bil tudi Edo (prvič z popravljenim gležnjem ?)
Uki pa v domačem peskovniku
Močan S čez SLO in zjutraj si izberem nekaj projektov na ta veter (za to smer, kar se tiče jakosti ne vem, kako bo…). Pa da vidimo, kje bo.
Ko že odhajam, se slišiva s Pojetom, ki prihaja v Šentvid po svoje 4 gume in predlaga Hom nad Soro pri Medvodah. Takoj spremenim plane, saj je to moj že dolgo oblegani start (doslej že 4x na startu s padalom; prvič 14.12.2010 je odletel Damijan, mi s Slavko in Matejo pa smo mu samo držali padalo. Po tem sem bil še trikrat sam in je bilo vedno slabše; kar se tiče vetra, je bil vedno narobe, kar se tiče šavja, pa pri vsakem obisku večje. Nazadnje sem bil cca 14 dni po letošnjem žledu, ko je bilo poleg šavja še vse posejano z vejami…).
Prevzamem Pojetove gume in mu jih pripeljem pod Hom. Pustiva LCja spodaj in z Volvom gor do sedelca. Pešaka okoli hriba pod vrh.
Na startu metrska praprot in pod njo že delno sprhnele veje od žleda. Piha v sunkih, ko pihne je idealno gor. Največje veje odstraniva in ob tem vsaj malo potacava praprot.
Postavim tik pod klopco pod bukvami, kjer je nekaj manj praproti. Jožef mi pomaga še razporediti vrvice Rooka in mi pridrži rob padala. Ob sunku ga dvignem hrbtno, štrikci so popolnoma čisti in nezapleteni (kolikor vidim 🙂 ), vendar ni dovolj poln, da bi odletel. Spustim ga nazaj in se obrnem naprej.
Ob naslednjem sunku potegnem naprej in gre krasno gor, Jožef zavpije, da je vse OK in samo s tremi praprotmi (vidim kasneje) odletim iz poseke. V začetku kar malo drži, desno proti vetru me zaustavlja (zunaj je čisti V, kar močan), z vetrom na levo pa zbezljam. Nekaj zavojev in pristanem na travniku pri avtu.
Vesel kot radio !!
Jožefa kar nekaj časa ni v zrak (kasneje pove, da mu je malo posvaljkalo padalo pri prvem poskusu in da je imel kar nekaj zapletene praproti, s katero je potem odletel…). Ko pride iz poseke, samo zavije v smeri Škofje Loke in vleče, dokler gre.
Ko pospravim, ga grem pobrati in gor po njegov avto.
Ko se posloviva, odhitim na Železniško na Vrhniko, kjer me že čakata Erzo in Slak. Prisedeta, po Mega in potem odpeljemo opremo na sprehod na Primorsko. Ogledamo si Planino, kjer piha okoli 7/9,5 burje, vendar ni junaka.Potem gremo še na Slano blato na strokovne oglede sanacije plazu (piha mešajoče z leve in delno od zadaj) in na koncu v slaščičarno v Ajdovščino, kjer piha najmanj 🙂 .
Dopoldne J od LJU že vse zaprto, na Primorskem sluzasto, na Gorenjskem pa sonček in modrina. Čez SLO piha Z. Kar vidim nekaj lepih jesenskih startov.
Pokličem Erza, pa mu je prezgodaj. Ko govoriva naslednjič, mu ni na Gorenjsko… Ko se končno spokam iz LJU, se tudi Gorenjska že zapira. Na koncu se odločim za Ambroža.
Vrh Krvavca je že globoko v oblakih. Sandi bo imel šolo ob 17h, tako, da se brez skrbi sam zapeljem gor. Na startu je že tako mrčasto, da se komaj vidi v dolino. Vzamem Rooka in tangice.
Piha lepo gor (čeprav je bil na Ambrožarju čisti Z), potegnem hrbtno in po putru v dolino. Na Grajcu malo drajsam sem in tja, vendar komaj kaj drži, tako da pristanem po dobrih 20 minutah.
Ko se Sandijevi zberejo, me zapeljejo gor po LCja.
Erzo pa s Kastnerjem v Poljansko dolino na projekte… Kaj se je tam dogajalo, pa naj napiše eden od njiju 🙂
Moj namen tega dne je bil Sv. Petra hrib. S tem se strinja tudi Erzo in se ob pol 5ih dobiva v Gorenji vasi.
Ker je dan kratek sva kar hitro na štartu. Posestnik nama pokaže kje je štartal Zoran in omeni tudi za Pohl-ov pripetljaj “po njegovem se je samo delal, da ga noga boli -:) “.
Pihne z leve pa potem močno navzgor, pa ponovno z leve pa navzgor. Itak se Erzu mudi in kaj kmalu je v luftu z XCjem seveda. Njega po vzletu lepo drži in vidi se kako konstantno kontrolira padalo. Je razrukano in močno si rečem ampak me to ni kaj dosti zmotilo.
Jaz sem imel s seboj opremo B (beri Nuptse in tangice).
Ko pride ponovni interval vetra navzgor ga potegnem vzvratno, kupola lepo stoji nad mano in se vržem čez rob. Tisti trenutek me grdo potunka in že opazujem spodnjo parcelo prepleteno z drajti kam pristati ampak vseeno je še nekaj fore za čez drevje do Zminca in se le odločim poskusit preletet najnižjo točko. Itak je razrukano in Itak sam nebi nikoli štartal v takem in Itak mi je žal da nimam rezerve in Itak mi le uspe prit nad dolino -:) tu pa opazujem spodaj dim ob pobočju kateri se dela kot da ni nikakršnega vetra, ampak padalu se pa vseeno meša! Za hip sem celo na mestu stal -:) Pristanem…
Kam zdaj? Gor po avto in nazaj do Poljan kjer za dobro voljo odletim še Smoldno katerega sem predolgo pustil samevati!
Dopoldne še ves mačkast od poti, pa poln želje, da bi kaj odletel (malo dlje ali dalje, kot v Dolomitih 🙂 ).
Pokličem Borisa (ki je včeraj naskakoval stotko na Kovku), kam se gre danes. In ker je na Primorskem bolj pokrito in se že pripravlja na dež, je zbor ob 13.30 pod Gozdom.
Boris že čaka, še Faaca je tu in ko pride še Igor (Đokov brat) se že peljemo gor.
Postavimo padala in se pripravimo in čakamo, da bi se kaj izboljšalo (malo več vetra, malo več sončka). Ko se nam zdi, da bo bolje, potegne Faaca, pa jaz, pa Igor, pa Boris… In drug za drugim scurimo v poden…
Ko pristanem,
gre Faaca že v drugo gor.