Erzo že dva dni govori, da bo danes Ivanščica… In gremo, čeprav Aladin ne obeta preveč. Še Mega in Ščuka pa Uki za šoferja (mora postopoma spet povečati stik s padali/padalci 🙂 .

Na poti vse mrčasto, nobenega sonca.

Na Ivanščici še veliko snega in mraza – in smo popolnoma sami. Navlečemo nase vse kar imamo, se malo podpiramo s hrano in čakamo na izboljšanje (v resnici pa optimizem pada).

Ko pride množica Hrvatov (brez JL 🙁 ), nas to le spravi na (nizke) obrate. Hrvati začnejo postavljati in se metati: večina kmalu izgine (na pivo), nekaj jih osamljeno vrti na levo. Med zadnjimi postavimo še mi.

Odletim prvi in se po nekaj muke spravim na 1400. Prvi za mano starta Erzo, potem Nevidni in Mega. Jaz zgubljam skoraj na višino starta (1100) in spet nabiram. Erzo s cca 1500 odleti čez vrh na J stran, jaz si ne upam za njim, ker mi je še vse zabasano in me ne mika v baze (ki pa spodaj v resnici sploh še niso pravi oblaki, ampak bolj nega gosta vlaga in mrč ?). Potem prideta Mega in Ščuka in blizu skupaj nabiramo. Mega se prvi odloči za čez, midva s Petrom mu slediva. Ko Uki vidi, da smo vsi na J strani, se tudi on odpelje dol z LCjem in nam začne slediti. Močno zgubljamo na J pobočjih, potem pa le dobim(o) dviganje in naberemo in naprej proti JZ. Sredi naslednjega (živahnega) vrtenja Erzo javi da je on na 14 km (scuril) in kje vendar smo mi…

Erzov let

Še nekajkrat zavrtim(o) skupaj, potem pa se mi zadeva ustavi pri Začretju (nekaj čez avtocesto Varaždin-ZG), kjer se ne morem več pobrati.

Zoranov let

Mega in Nevidni seveda pobereta in odpeljeta dalje (v smeri Sotle). Pošljem koordinate Ukiju, pa moram vseeno še malo počakati, saj Uki najprej pobira Erza, ki se mora še malo potolažiti (slikce tukaj)...

Erzov let

Erzo nas skliče za ob 14.30 Na Šodru: Erzo, Mirko, Boris in še pridruženi član jate Malina in seveda jaz. Snamemo Ukija za šoferja in gor.

Na startu idealno, ko pridemo.

Ko začnemo postavljati pojača… in jača… in jača (7/10,7). In potem modrujemo. In ko kao malo poneha, je Malina le dovolj sprovociran (ko stoji ob Erzu, ki je že v bojni pripravljenosti), da odleti. In ga odlifta gor in goni sem in tja in komaj naprej. Končno zleze naprej in se odpelje v levo. Erzo pa sede nazaj med nas…

Pride Štus in sede med nas… Še nekaj modrovanja, potem pa se le počasi malo umiri (5,5/8,7). In ko se še malo umiri, se odloči Erzo pokazati nam ostalim… in odleti. Tudi liftanje gor in naprej in ven in na levo proti Vrhniki (le malo zavrti).

Erzov let

Se pripravimo še ostali in startamo: Boris, pa Mirko, jaz in Štus. Boris rahlo migetajoče nad Borovnico in potem ven in v levo in proti Vrhniki in pristane med šolo in BJjem.

Borisov let

Mirko po začetnem lepem dvigovanju malo za Škorpijonom scuri na uradni pristanek (zaveda se, da mora nekdo poskrbeti za avto, ko pride Uki dol 🙂 ).

Mirkov let

Jaz kar na levo in z višino okoli 900 do konca grebena in potem čez Vrhniko do travnikov pod Hribi.

Zoranov let

Štus pa se odpelje daleč ven nad Barje in potem z veliko nasprotnega vetra (piha čisto z V) seveda NE pririne nazaj do Škorpijona.

Štusov let

Uki in Mirko rešita najprej Štusa, Boris odpešači do šodra do avta in pobere mene in Erza na njegovem pragu z krožnikom makaronov. Potem pa še malo delnega druženja v Mantovi …

Spet dva dneva brez letenja zaradi močnega vetra in danes ne sme biti še tretji (čeprav je SV veter še vedno močen). Erzo optimistično že zjutraj predlaga vsaj Sv.Ano, Manca podkrepi in potem se zmenimo samo še za uro – 14.30.

In pride še Slak in Uki “za šoferja”.

In smo na vrh Ane, kjer SV kar sunkovito nabija (tu izmerjeno 5-7/10,5, na Krimu 5/8). In Erzo poskuša sprovocirati Slaka, pa na koncu sam prvi postavi in v primernem trenutku nenabijanja potegne in odleti.

Malo vrti spredaj, malo levo, kar lepo jadra. Potem pa odpelje čez Jerryja (ki ves čas po telefonski zvezi – in potem še po radijski – zahteva žive komentarje Ukija…) nad ravnino. Tu še kar vrti in rahlo občasno nabere. Ko Erzo končno pristane,

Erzov let

se začnem pripravljati še jaz. In to spodbudi tudi Slaka. Prihaja še Domen, ki bo pobral in pripeljal Erza še enkrat gor.

Malo čakam na primeren trenutek zmanjšanega pihanja in potegnem hrbtno in mislim lepo speljati, pa me spusti tik nad poličko, da že vidim, da bom podrajsal. Pa odnesem samo nekaj šavja brez stika s tlemi.

Po Jerryjevem nasvetu (radijskem) grem daleč v desno in rahlo naberem. Nazaj grede je tudi Slak že v luftu. Manca se pripravlja. Malo še jadram/va  na levem robu, potem pa pojača in mi ne gre več nazaj ob pobočju, tako da me samo še požira in moram celo nazaj na severno stran vasi Jezero, ker do jezerca ne morem.

Zoranov let

S Slakom je podobno, le da on spelje do pristanka ob jezeru.

Domen in Erzo pripeljeta gor še Jerryja, da nam bo “svetoval”, kako je treba (podkrepljen z litrčkom rdečega in prepovedjo soudeležbe pri letenju). In prihajata tudi Mateja in Luka. Slak pobere mene, priklopiva se Mateji in Luku in gor.

Erzo in Manca se ravno dajeta, kdo bo prej potegnil, potem pa pojača in oba čakata. Končno v primernem trenutku odleti (no ja, piha že delno z leve in večinoma močno in Jerry porine Erza naprej čez rob, da ga sploh odlepi in odlifta gor…) in ga samo dviguje nad Ano. Ker mu naprej ne gre več, se nazadnje obrne in potegne z vetrom proti Borovnici.

Erzov drugi

Na pristanku poslika še barjanske divje tulipane in malo naokoli

Ostali samo še nakladajo/mo in modrujejo/mo, na koncu pa delno pripravljeni pospravijo in dol na zaključno druženje pri Mercatorju…

Na Gorenjsko ne, ker je tam S, SZ in to močan. Do Vrhnike ugotavljava, kako in kaj in kam. Kovk še vedno 7/11 SV. In odvijeva na Zavrh.

Na startu piha lepo gor (SV). Začneva postavljati. Občasno neha pihati in celo pihne od zadaj (sigurno vleče bazica spredaj ?!) In potegnem v šibkem gor, podrem in v drugo speljem.

Takoj me odpelje z -3 po toboganu dol, levo na slemenu nič, še kar dol… že gledam, ali naj pristanem pri pumpi ali na travnike desno za Borovnico, ko dobim Steber desno od Ukija na Griču… Rešen ! … Vrtim nad start in vidim Manco, ki starta in jo samo odplakne dol v graben. Naberem nad 1200, padem iz stebra in iščem proti grebenu neko dviganje (ki ga ni – še vedno mi ni jasno, da je očitno že konkreten Z, saj je bil steber vendar zanešen malo proti startu ?? – neka konvergenca sredi doline ali kaj ?? – nimam pojma…). Z -2 zgubljam in se odpeljem spet daleč ven proti postaji. Tu mi spet zagrabi in STEBER me z +2 do +4,5 odpelje skoraj do 1800 !! – zanešen daleč nad Planino. Sedaj mi Naviter lepo kaže JZ.

Ker je kar živahno (in ker sem očitno pussy 🙂 ), začnem razmišljati, da ni v redu, da me dviguje tja nazaj nad gmajne (čeprav je višina že kraljevska 🙂 ),… pa da sem že blizu plafona (?),… pa Naviter kaže tam proti LJU rob CTR (?)…

Skratka, namesto da bi se še fural gor (ker še kar gre), se odpeljem v smeri Ane, nad rob gmajn. Udira se mi z -3. Nad Žalostno goro (Kamnik pod Krimom) sem že na 1000, ko le dobim spet steber in navrtim na 1300 (ki pa je sedaj zanešen ven proti Barju na SZ – kot da bi pihal V, JV… Naviter kaže V…). Mi zmanjka, nadaljujem naprej in upam še na Ano, tu pa kot da bi se zaletel v zid in ekspresno dol, tako da v rodeu samo pristanem na letališču (vreča kaže od Ane dol – JV…) .

Zoranov let

Tole danes pa je bilo nekaj povsem novega 🙂 🙂 .

Manca pove, da jo je z -6 samo splaknilo do podna (in da je na Kovku že obrnilo na JZ 6/12, ko sva startala… na Krimu pa je konkreten V…).

Z Ukijem prideta pome, rešimo LCja, potem pa še druženje pri Ukiju (kava in srebrni napitek 🙂 ).