Jata navija za Goljak, kjer so napovedani nalivi in to najbolj zgodaj in najmočnejši…

Luftmandlci bi šli pa na izlet na Slavnik. Ker ga še nimam, se jim pridružim. Dobimo se v Kozini, nato pa z Mlakarjevim kombijem gor (prisotna še Franci in Lapajne).

Mlakar nas malo pofotka na štartu. Zadaj opazujemo strašljivi CB v Podgradu, v katerem se že bliska in grmi.

 

Čakamo in modrujemo še nekaj časa, opazujemo kanje, ki vrtijo proti CBju in ko se nam zdi, da je največji začel razpadati, postavimo. Luftmandlci so odločeni porivati v veter proti Buzetu, piha JV. Jaz, namesto da bi jim sledil, se malo zaradi strahu pred nevihto, malo zaradi občutka, da sem prepočasen v veter, peljem proti Kozini. Tipično, spet prvi scurim in pešačim proti avtu. Ustavi nihče. 3.6 km oziroma 45 minut kasneje sem pri avtu, Luftmandlce pa ujamem po postaji, da se vračajo z Buzeta in se peljejo proti Črnem kalu. Nehalo je držati, Mlakar in Lapajne pristaneta v Črnotičah in grem po njih in nazaj na Slavnik po kombi. Franci pristane v dolini in poštopa do Kozine. Ker imam potencialnega šoferja še razmišljam o kakem štartu a na vrhu že piha dol…

Jean - Slavnik

Jean – Slavnik

 

Istok nas pa ujame na novi spletni kameri od ARSO-ta…

siwc_20160625-1010_SLAVNIK_se

Po šihtu se odločim za kak skokec, ostali se organizirajo bolj za Zavrh. A do tja mi ni, če že Grmada obeta. Erzotu javim svojo odločitev (ki jo očitno ni posredoval naprej, ker so se na Zavrhu spraševali, zakaj niso šli raje na Grmado).

Na štartu, presenetljivo, piha skoraj iz desne, kar močno, tako da še kakšno minuto počakam in opazujem, predno se lotim postavljati. Nato se mi zdi, da se umirja in ko sem že čisto oblečen in se kuham na štartu, veter popolnoma crkne. Čakam in se kuham, minute minevajo, od mene že vse teče, nato končno začne pihljati gor (še vedno malo iz desne – JV). Lepo speljem in zavijem na desni rob, tam je pa slabše kot na štartu, kjer greben drži nulo. Peljem levo proti Grčarevcu, poskušam kaj povrteti, pa dviganja niso homogena, padam ven, ni močno. V Grčarevcu sem prenizek za nadaljevanje, zato iščem kaj konkretnega, da nadaljujem proti Logatcu. Enkrat naberem do 1200, pa spet padem ven, vse je razbito, švoh. Izgubljam do 800m, nato pa spet zahakljam isti (ali sosednji) steber in ga skušam čim boljše obdržati, nato pa končno prebijem tisto čudno inverzno plast na 1300 in gre lepo gor v bazo. Ni vertikalnih razvojev, zato še kar nadaljujem in se počasi usmerjam proti SZ (če naj bi pihal JV), pa ne gre več kot 25-30 km/h. Iščem kam piha veter in opazim, da je v višinah kar konkreten SV, zato zavijem z vetrom in gre 55+ km/h proti Lovrencu. Tam še nekaj povrtavam, čeprav mi ni treba, ker se delajo baze in sem pod/med njimi / v njih. Grem naprej proti Nanosu, hitrost je pa vedno večja, zato se počasi usmerim ven v gotovo curažo. Nižje kot sem, bolj me bremza burja (tipično), pristajam pri Dilcah v rikverc na gasu. (Pred tlemi ga spustim, da ni presenečenj).

Spet me moj strah pred neznanim ustavi, da bi odletel kaj boljšega, ampak sem vseeno zadovoljen.

Kamera je pa seveda ostala doma…

Let iz Grmade

Let iz Grmade

Zjutraj da Erzo pobudo za Zavrh, potem pa me odnesejo zemeljske obveznosti…

Ob 13h zamujam na Šoder, kjer me čakajo Mega, Faaca in Igor. Erzo je s Pojetom,  Piršem in Bodljajem že na poti gor. Poberemo še Mireta pri Škorpijonu (Miretov avto tukaj za vsak slučaj:-) ) in gor. Med potjo ugotavljamo, da bi bila danes Grmada najbrž idealna (? In kasneje vidimo, da se je Jean odločil za tja – bo sam napisal, kako je bilo), pa tudi o Voglu sem zjutraj še razmišljal in tudi Igor je imel te misli. Ampak na koncu vsi (razen Jeana 🙂 ) pešačimo na start Zavrh…

Na štartu OK, piha lepo, nobenih podivjanih baz naokoli (le grozna vročina) – in začnemo postavljati. V luft Poje, Faaca, Mire, Mega, pa jaz in potem še Igor, Bodlaj in Pirš.

V začetku sicer drži, se je pa treba kar matrati, da naberem više nad start (okoli antene). Poje odleti v višave in v smeri doma-službe. Tudi Mega in Erzo sta že više, Faaca se počasi odpelje proti Bistri in tam nabira. Sam ne pridem dosti čez 1000 in se tudi usmerim do Javorča. Še tu nekaj časa nabiram, potem pa se zapeljem če Vrhniko do Podlipske in s 55 po njej gor do “standardnega ” pristanka.

Zoranov let

Zoranov let

Poje že pristal blizu doma in bi rad, da mu rešimo avto, saj ga kličejo druge nezemeljske dolžnosti.

Mire pristane pri Hribih,

Miretov let

Miretov let

Faaca je porinil nazaj proti Logatcu kolikor je šlo.

Faacov let

Faacov let

Igor proti Stari Vrhniki.

Igorjev let

Igorjev let

Hitro dobim štop do Šodra, kjer je tudi že Pirš, ki je šel dol, ker mu situacija v zraku ni bila všeč.

Piršev let

Piršev let

Še Bodlaj pride tja od šole,

Bodlajev let

Bodlajev let

medtem, ko jaz ugotovim, da je moj superduper Android telefon mrtev in ga ne spravi v aktivnost nič.

Igor pripelje Mega, Erza in Faaca iz logaške smeri, kjer sta končala tudi Mega in Erzo.

Erzov let

Erzov let

Megov let

Megov let

 

Izvržejo Erza, ki nas ohladi s sladoledom in gredo gor reševati avte, medtem ko se tudi zakasneli Domen vozi proti Vrhniki…

zakasneli Domen

zakasneli Domen

Še vizualizacija naših letov

Jaz pa kar mrknem proti LJU, v upanju, da bom še dobil servis za svojo mrtvo elektroniko…

Erzo vabi na Smuk, Igor pa je že včeraj predlagal Vogel in ko se zjutraj razgledujem po elektroniki, se mi zdi da bo v Bohinju bolje (krasen sonček, jasno, z Vogla Triglav kraljuje, na Voglu V 4/6…). In se prijavim Faacu in odpovem Erzu.

10.50 pri Faacu, kamor Mega pripelje Faacove otroke iz Cerknice, Igor pa tu nekaj minut kasneje zamenja službeno obleko za civilko 🙂 . Boris in Špela pa kar mimo po AC proti Bohinju. Zbašemo se v LCja in Bohinj.

Pod gondolo se dobimo in se kremžimo, saj je kar pokrito in nikjer več tistega sončka od zjutraj. Špela ostane spodaj, mi pa z gondolo gor in takoj v bife, saj nas Igor časti (ne vemo zakaj, ampak ni važno, ker je še vedno bolj ali manj pokrito). Faaca poje celo žgance (tudi ne vemo zakaj, saj je že itak dovolj zrasel, leti tudi dobro,… torej le zakaj? 🙂 ) . Potem pa se le odpravimo na sedežnico in na start.

Tu se nam nič ne mudi, ker je še vedno bolj ali manj pokrito. Piha izmerjeno do 8,8, nekaj kasneje postava javlja sunke tudi 10,6. Oziroma kot pravi Mega:” Ob prihodu na štart smo se malo gledali, ker je bilo vetrčka za naš okus za odtenek preveč. Tako se nam je vsaj dozdevalo. Pa pride Malina in Co. tandemirat in se zmečejo v luft in potem se nam je zazdel veterček ravno pravi.” Vmes prideta še Blaž (Korošec) in Frenk in potem postavimo tudi mi.

V luft Blaž, pa Faaca, pa jaz, Delux, Igor in Mega. Najprej malo naberem okoli starta, potem pa desno v veter pod Zavitar (1750m) in tu vsi lepo nabiramo. Ko porinemo naprej proti V, nas vse bolj ali manj bremza. Mega s svojo jadrilico kar rine naprej proti Bohinjski, Delux tudi, pa ga bolj požre in odvije levo nad jezero in tu dobi raketo, ki ga ponese do 2000 (tudi Faaca bi rad vedel, kje je ta raketa…). Jaz se zapeljem tudi nad Storeč in si ogledujem kraj nesrečnega dogodka, katerega 3.-tja obletnica bo ravnokar (30.6 🙁 ), pa spet nazaj na Zavitar, ker le tam takoj spet naberem. Potem pa zarinem naprej v smeri Bohinjske in gre počasi in vztrajno dol. In ko gre vedno bolj počasi naprej, dol pa še kar vztrajno, se mi zdi, da bo mogoče na drugi strani jezera na Vogarju bolje in naredim napako dneva !! (Moral bi poslušati Frenka, ki je prej razlagal, kakšen močan V je zadnje čase okoli Vogarja…)

In pridem čez v višini Vogarja in se usmerim proti V ob pobočje, pa stojim skoraj na mestu in gre samo dol. Nekaj časa sem še pogumen, kako bom nabral, potem pa vidim, da je vprašanje, če bom sploh pririnil na V obalo. Ob S obali tiščim gas na ful in že gledam kakšno jasico (v vodo raje ne bi…), pa me le malo spusti, da pridem čez smreke na V obalo in potem z vetrom (SV!) tik nad tlemi praktično do pristanka…

Zoranov let

Zoranov let

Malo me jezi, ker sem se tako zafrknil po prelepem prvem delu (jadranje in panorame)… Nekaj za mano pristaneta Blaž in Frenk, potem pa že Mega

Megov let

Megov let

in Delux.

Borisov let

Borisov let

Nekaj kasneje še Igor

Igorjev let

Igorjev let

in kot zadnji Faaca, ki se dolgo ni mogel odlepiti od Studorja in je

Faacov let

Faacov let

danes spoznaval Bohinj in bližnjo okolico (kje je tisti steber, Delux?,… kje je ta Studor “…) .

Med pospravljanjem vidimo še enega ki rine pod Vogarjem proti pristanku – ta pa nima sreče in pristane na obali v vodi, s suhim padalom na bregu…

Blaž zapelje po avte, potem pa na zaključno druženje h Kramarju, kjer še kar vsak nekaj časti: Igor še enkrat tisto nekaj, kar ne vemo kaj, potem še Faaca in na koncu še Boris (no, v bistvu Špela ves čas odpira denarnico :-)…

Super dan in super družba in (meni) tudi super letenje (slabi spomini že zelo zbledeli po takem dnevu 🙂 🙂 .

Danes mi niti pogledati ni treba nič, saj je vse organizirano. Ob polnoči se prijavim Erzu za Ivanščico, potem pa skupaj s Faacom organizirata naprej…

Ob 10.45 pred Rutarjem luksuzen kombi (Faacov aranžma) v katerega se zbašemo Erzo, Mega, Jean, Igor, Nevidni, jaz in seveda Faaca kot glavni šofer in Matjaž (Faacov aranžma 🙂 ), kot drugi šofer in zemeljska pobiralna podpora. Prostora za ležati.

Po standardni ruti čez MB in standarden mejni prehod, kjer Jean še vedno preizkuša potrpljenje carinikov s svojimi ostanki osebne. In na start gor na Ivanščico, kjer je danes

a) množica pohodnikov, kolesarjev, družinic, šoferjev, avtov,…padalcev,… in

b) padalska tekma !!

posledica današnjega praznika v Hrvaški…

Z Matjažem se uskladimo za akcije po odletu (zemljevidi, pozicije, SMS, navigacija,…) in na start, kjer se v množici kar pripravimo in med prvimi v luft.

Baze nizke, na S strani večina curi, komaj z Igorjem pobereva do vrha hriba, medtem ko naši znalci že skoraj curijo (ampak seveda ne scurijo). Vidim, da se Mega z višino starta odpelje okoli hriba od starta desno (in to tudi objavi – še nikoli tako nizko na J stran), takoj za njim Faaca. Ker tu ne vidim prihodnosti, tudi jaz za njima. Zelo se pritisnem ob pobočje naokoli in ko njiju močno požira, mene kar drži. Za hribom se obrnem v SV veter, ki se zliva čez in mi kar uspe nabirati in nabrati do 1200. Potem se odpeljem na J in pod bazo naberem do 1400. Tudi Faaca se je rešil iz nižin in vozi blizu mene, niže spodaj je Igor…

Mega javi, da je scuril v poden…

Megov let

Megov let

In potem »klasika«: od baze do baze (in mimo njih) nabirava z Vanjo (on mi večkrat pokaže, jaz pa v glavnem nad njim nabiram 🙂 – hvala Vanja). Še nekajkrat naberem do 1400 (Vanja celo do 1600 in izgine v bazi = »letim instrumentalno…«). Potem pa Vanji pri Sv.Križu (pri avtocesti S od  Zaboka) zmanjka in še pol ure drgne in se bori po gričku nad ravnino, Igor pa tu nekje pristane.

Igorjev let

Igorjev let

Jaz pa zgoraj naberem še do zadnjih 1400 in se odpeljem proti Sotli. Gre samo še dol in pristanem malo pred mejo pri Radakovem.

Zoranov let

Zoranov let

Faaca se naveliča drgnenja in pristane pri Krapinskih.

Faacov let

Faacov let

Tudi Jean je že na tleh.

Jeanov let

Jeanov let

Erzo in Nevidni (ki sta se rešila začetnih nižin) me nadletita malo proti S: Nevidni le čez Sotlo, kjer pristane v Stari vasi pri Bizeljskem.

Le Erzo je še v luftu, ko Matjaž že pobere Mega, pa Jeana, pa Faaca in Igorja in pridejo tudi že po mene in vsi do Nevidnega, ko Erzo končno le sede na tla pri Brestanici.

Erzov let

Erzov let

Poberemo ga pri Hoferju v Krškem in via LJU.

Še vizualizacija naših letov

Jaz in še nekateri ful zadovoljni (moj najdaljši let z Ivanščice doslej), nekateri manj… Moj let je na OLCju absolutno drugi najdaljši let z Ivanščice danes (velika večina padalcev je le lokalno curila), samo naša jata (in Čretnik) smo potegnili nekaj več. No, Nevidni je odletel kakšen km več kot jaz in bi torej bil jaz tretji, ampak ker je Nevidni neviden 🙂 …