Že od včeraj smo bili nervozni, ker je napoved kazala da bo sobota dan D za letenje. Visoke baze, nič vetra, dobra sondaža, z malo ali nič razvojev. Vsaj tako je kazalo. Zjutraj smo še kar neodločeni, kaj bi bilo najboljše izhodišče. Večina aktivnih KLV-jevcev je pa danes kljub takšni napovedi neleteča ?!?! Zoran gre na pohod/hike(&fly?) – d.o. Erzo ima že 2 dni izklopljen telefon. Skrbi nas zanj. pUNČKA gre tudi na hike, pravi pa bi na tak dan izbrala Golte (malo daleč se nam zdi…). Uky ima delo. Mega je že cel teden virozen in se je to jutro prebudil s preveč slabim počutjem, da bi šel letet.

Z Domnom sva že od včeraj na vezi in on je za akcijo. Najbolj mu diši Slivnica. Vključim še Tima (Majdiča) in Gjorgija, našega makedonskega kolega. Kolebamo o lokacijah. Mlakar pokliče in ga tudi mikajo naši konci, ali pa Goljak (Volkov Luka organizira kombi). Jaz bi še najraje šel na škofjeloško hribovje. Ali pa v Alpe. Ampak se premislimo zaradi možnosti neviht (in če še Mlakar noče po svojih gričih letet…?). Glede Goljaka sem skeptičen, kombi bo verjetno poln in potem se moramo organizirati sami – logistično je boljša Slivnica. Vanja predlaga Lijak z ruto via Tolmin, Gemona in nazaj. Mikavno, vendar večina klape je odločena za Slivnico. Vanja ostane pri svojem planu in jo z Marjanom Rekarjem in Igorjem mahnejo na primorsko. Mlakar in ostali Luftmandlci ostajajo pri Goljaku, LukaV medtem javi, da je kombi poln.

Mi se pa dokončno dogovorimo za Slivnico, logistično smo kompletni, začnejo pa kapljati dodatni člani. Javita se Mirko in Iskra. Mega pa doma še enkrat pogleda sondažo in se mu prikaže jezus, saj je čudežno ozdravel in je za akcijo. Oglasi se še Štus, naročim naj se organizira z ostalimi.

Ob 11.00 smo zmenjeni pri pumpi, na Uncu poberem MegaBajta, Domen pusti avto v Begunjah, Iskra pa pripelje kombi, in se vseh 8 zelo na komot spravimo notri in na vrh. (Trije kar zadaj med nahrbtniki).

Za Slivnico je že precej pokrito, opazimo pa že 3, 4, 5!!! padalcev v luftu. Po pregledu Live Trackinga ugotovimo, da so med njimi Bodlaj, Simič, MihaK… Eden že precej visoko, v bazi (Bodlaj?), eden malo nižje, eden okrog štarta, eden pod štartom… Dela.

Ne obotavljamo se, začnemo postavljati. Prvi od naših potegne Mega in začne nabirati. Takoj za njim jaz in tudi takoj začnem vrtet pri štartu. Za mano Gorgi, Kastner, Štus, Tim, Mirko, Iskra.

Domen prvo rundo ne dobi nič, zato se takoj še enkrat peš odpravi gor za novo rundo. Pristaja pri Bezuljaku

Domnova Slivnica Fly&Hike&Fly

Domnova Slivnica Fly&Hike&Fly

Štus pristaja v Mramovem pri Pajkovem

Štusova Slivnica

Štusova Slivnica

Pri bazi sem hitro, niso visoke, po oceni na 2100. Vse pokrito, malo lukenj. Rinem proti SV (naj bi bil generalno JZ?), pa se mi zdi, da me veter ustavlja. Vedno bolj se mi zdi da prevladuje vzhodnik. Končno zberem pogum in svoje ugotovitve sporočim po postaji. Mega javi, da se mu zdi V tudi pri tleh. Zato si premislim in grem direktno na sever, ali celo bolj severozahodno. Pred Rakitno začnem nekaj bluziti, ne vem kam naj se odpravim, potem pa le grem čez. Rakitna je še v soncu, tam začnem nekaj nabirati, oblaki me pa začnejo prekrivati. Ko pridem ponovno blizu baze se mi nariše lepa kumulostrada do Grosuplja. Proti Barju modrina. Zadaj vse črno.

Z bogato višino (1900+) se odpravim čez Krim, nato pa pred sabo vidim sivo zaveso (dež), o njej poroča po postaji tudi Mega, ki Timu naroča naj ne vrti preveč. Pred anteno se zabijem v piš, začnem močno izgubljati (-3, -4). Na gasu imam hitrost samo še 15km/h proti vzhodu. Obrnem in me splakne v Podpeč. Tam nič dviganj, pri tleh precej močan dolinc (ali piš). Začnem pospravljati in na padalu že zaslišim dežne kaplje. Poštopam do Borovnice, v Paku se močno uščije. V Borovnici še malo bluzim, ne vem ali naj štopam proti Rakitni via Cerknica ali proti Vrhniki (ali počakam, da mi dostavijo avto). Pa se slišim s starši, ki so mi menda že naročili pico v Pivki, zato se brez pomislekov vsedem na prvi vlak in sem že preskrbljen 🙂

Jean - Slivnica do Podpeči

Jean – Slivnica do Podpeči

Tim, Gorgi in Mega se ekipno peljejo proti Turjaku. Ko začne deževati Tim in Gorgi pristaneta tam nekje, Mega se prerine do Ivančne gorice.

MegaBajt - Slivnica

MegaBajt – Slivnica

Gorgi - Slivnica

Gorgi – Slivnica

Tim - Slivnica

Tim – Slivnica

Iskra je sedel dol na Rakeku.

Iskra - Slivnica

Iskra – Slivnica

Danes še vedno napovedan močan JZ in tako tudi je. Erzo dopoldne izjavi, da je končal s serijo, da ima zadosti in ga danes ne bo več (za letalne zadeve).

Tako se sam odpravim po nižjih projektih (zraven pa seveda z Žanom gruntava, kam bi se lahko šlo. Ker je še zgodaj, grem skozi Vrhniko na Blatno Brezovico, kjer pričakujem, da bo vetra malo manj (sunki Slivnica 16, Kovk 15, Krvavec 17,…). Pa ga ni in drevje kar polaga naokoli.

Na vrhu krtine zato vzamem M24 in ga krotim v tem vetru. In ga še kar obvladujem. Nekajkrat dvignem in potem potegnem po travniku dol, porivam v veter in celo uspem stopiti v zrak, da se potem po metrih pomikam naprej in dol.

Zoranov let

Zoranov let

Pospravim. Novnov 🙂

Na Uncu vskoči Mega (ki ne bo letel…), na Ravbarkomando po Jeana (je že v igri: s seboj ima 2 kompleta – projektnega in zaresnega 🙂 ).

Najprej skozi drote pastirja na Osp, kjer po splošni oceni piha premočno. Torej bo tudi Kraški rob premočan in predlagam projekt (ki sva si ga že nekoč z Ukijem ogledala, pa je narobe pihalo).

Skozi Hrastovlje in do razgledišča ob cerkvici pod nekdanjim Zanigradom. Piha prav, mogoče občasno preveč z leve in sunkovito …  in postaviva.

Po nekaj poskusih Žana kar dvigne od tal in spelje. Jaz takoj za njim skozi grmovje. Kar drži in po nekaj zavojih in dolgem zavoju v desno pristaneva na travnikih pod Hrastovljami.

Jeanov let

Jeanov let

Zoranov let

Zoranov let

NOVNOVNOV !!! 🙂 . In ga Žan poimenuje Žanigrad 🙂 .

Ker smo z novnovnovim precej potešeni, bolj mirno zapeljemo skozi Podpeč gor na Kraški rob na oglede (mogoče pa ne bo več toliko vetra).

Najprej na še sveži (Pojetov) Marčev hrib – antena, kjer smo si enotni, da preveč piha in da je tole res štart Pojetovega tipa (in je vprašanje, če bomo še kdaj tukaj…).

Podaljšamo naprej na Marčev hrib (originalni) in smo še vedno soglasni, da preveč piha. Ampak manj, kot zadnjič (s Pojetom in Simeonom). In malo modrujemo in se sprehajamo sem in tja in sončimo. In še vedno preveč piha, ampak mogoče le malo manj. In se Žan odpravi v LCja po robo in mu pomagava postaviti in potegne in se z  liftom odpelje gor.

In ko rine ven, ga še kar dviguje in se kar čez dolino v dviganju pelje proti Hrastovljam. Šele na poti nazaj ga malo spusti. In pristane spodaj na dnu doline pod Podpečjo.

Jeanov let

Jeanov let

Meni sploh nekako ni (treba), ampak ko se bliža trenutek odhoda, pa mi je le žal, da ne bi… in vzamem kar M24, da se kao nahitro odpeljem dol.

Mega mi pomaga postaviti in po nekaj dvigih (veter je sedaj še pojačal) ga odložim na bližnji grm. Hitro je snet (hvala Mega 🙂 ) in spet v pripravljenost. Ko končno potegnem in stopim v zrak in zapeljem bolj ven, me tudi začne dvigovati (tega z M-jem nisem pričakoval). Veter je res močan in šele na drugi strani doline me začne spuščati. Malo vjugam sem in tja, da pristanem na travniku blizu Žana.

Zoranov let

Zoranov let

Ko pospravim sta z Megom že pri meni.

Še v Kozino na ogromno porcijo sladoleda…

Ponoči in dopoldne še poplave, potem se začne jasniti in … jačati veter (J, JZ sunki 13 Kovk, 15 Slivnica, 16 Krvavec,…).

Najprej se z Erzom (ki se že skoraj preda glede serije – je že malo naveličan) dogovarjava za Primorsko (kjer je že kar lepo) – Vremščica, Socerb ?, pa me že na poti na Vrhniko preusmeri, saj pri njem že “drevje podira” -> Sv.Ana, če ne bo že premočno. Ko pridem v Podpeč na letališče, poročam, da veter žvižga in Erzo predlaga Gorenjsko – Povlje (tam je pa še vse črno).

Za njim po AC in med potjo od Jureta zvem, da na Gozdu Poljaki (tečajniki) že ves dan skačejo ?! In poberem Erza pri Bajdu in gor.

Na startu se še zadnji Poljaki mečejo, ko midva (in še dva naša) že postavljamo. Zadaj vse črno in baza na pol Kriške.

Erzo potegne in se odpelje ven in … začne vrteti in nabirati v višave. Jaz sem vzel kar M24 (saj je bil cilj samo dol se vreči), pa me po startu lepo drži in tudi dvigne v močnem J. Celo zavrtim in rahlo naberem, ampak s tem padalčkom mi gre generalno vseeno dol. Vendar traja kar 10min, preden pristanem.

Zoranov let

Zoranov let

Kakšne pol ure kasneje pristane Erzo.

Erzov let

Erzov let

In ko dobim prevoz gor s Sandijem in tečajniki, je že vse lepo spucano in v sončku (in dosti manj vetra). Vseeno pa je bilo več, kot je bilo za  pričakovati…

 

Erzov komentar leta: Sem imel idejo nehat prav danes s to norijo imenovano serija. Dopoldne povodenj, po zjasnitvi pa odpre vetrovne ventile, da premetava krošnje dreves… Potem mi je bilo pa dano še navit do baze zaravnane na pol Kriške – tedaj, potem sem se pa raj fajn ven držal takole sam in pol se je posušilo.-

Komentarji (3)
  • 1.Jože Poje : Letiš v prihodnosti. Osem ur prej objaviš preden odletiš. To ne more vsak! [15.06.2016 18:32]
  • 2.Vanja Šešek – Faaca : Glede na prepih, sem mislu do bo šlo ….
    Pa si bl k ne pr tleh nulo gonu. [15.06.2016 18:40]
  • 3.Aleš Pirš : Uradni pristanek? [15.06.2016 22:03]