Domen gre zjutraj na Tolminsko za vikend. pUNČKa da idejo za Kobariški stol in to me takoj spravi na obrate (ker ga še nimam) in bi se lahko združili. Ko že razpošljem zborni SMS, se izkaže, da logistika tam ne bo šla in vso zadevo skenslamo…

Tako se s Faacom dogovoriva za popoldanski Krvavec, medtem ko Mega in Jean organizirata Slivnico, kamor se usmerita potem še pUNČKa in Uki in še kdo…

Ob 13h pod Ambrotom. Cincava, kam bi sploh šla ob tej inverziji (tudi gondola je v igri), pa se na koncu le zbaševa v LCja in na oglede mimo Ambrota. Pri hotelu sva še vedno v inverziji in predlagam, da se zapeljeva na vrh Krvavca. Na vrhu Zvoha je neka žurka, pa itak piha V, tako da naprej ne rineva. Sva tik nad inverzijo (spodaj vse megličasto, da se do doline tudi pod razno ne vidi).

Faaca ponudi, da startam na vrhu, on pa odpelje LCja do hotela, da potem ne bova imela težav z logistiko (razen če bo super tu na vrhu). Pomaga mi postaviti za ograjo na najširšem delu na V, čeprav je vetra komaj kaj (na vrhu proti anteni pa vseeno piha od zadaj).

Počakam, da vsaj malo pihne gor, potegnem hrbtno in po obratu sem v treh korakih pri rušju, malo prenizek, da bi speljal čez. Z nogami se zataknem za vrhnje veje, padalo gre čez mene v rušje in potem s Faacom nekaj metrov niže pol ure izkopavava padalo (in mene) iz rušja, kjer tudi sapica ne pihne.

Ko razpleteva na vrhu štrikce, ponovno postaviva nad malo večjo strmino na ožji del za ograjo. Sedaj potegnem naprej, že mislim, da bo, pa mi zdrsne na strmini (usoda noče, da speljem…), da se skoraj usedem na tla, prekinem in padalo spet pade čez mene v rušje. Ampak zdaj ga samo potegnem nazaj in ga nabereva in še enkrat gor na rob.

Faaca že zavija oči in sedaj ga postaviva spet na širokem delu poševno proti najdaljši travnati strmini pred rušjem. Hoče, da sedaj poskusim potegniti kar obe gurtne A linije (s čimer nikoli nisem imel dobrih izkušenj…). In res, Mentor sedaj kar butne gor (mogoče pa je tudi veter ravno prav pihnil…) in po koraku v strmino v desno sem že v luftu.

Malo tipam sem in tja in potem vrtim nekaj časa prav na vogalu. Medtem se Faaca odpelje z LCjem dol do hotela. Naberem tudi nekaj čez vrh, pa mi zmanjka dviganja in potem sem že pri hotelu, kjer postavlja Faaca pred kapelico. Kmalu je v zraku, nekaj časa vrtiva skupaj pred hotelom, potem na sredi proti Ambrotu, malo nabereva pa spet izgubiva. Faaca se prestavi na V stran Kržišča in tam vztraja. Še jaz grem do njega in še tam nekaj časa vrtiva, potem pa grem čez Ambrota proti Grajcu. Na sredini končno dobim eno lepo dviganje, ko ima Faaca dovolj in se odpelje nad ravnico počasi pristat. Zagrozi mi, da naj bom v pol ure na tleh, ker me več ne bo čakal. In kmalu po tistem mi mojega stebra tudi zmanjka, tako da se zapeljem daleč ven in sem in tja in po slabih dveh urah na pristanek, kjer pristaneva skoraj hkrati (me je vseeno čakal v zraku…).

160827 Faaca

Faacov let

 

Zoranov let

Zoranov let

 

Še vizualizacija najinih letov

Pospraviva in gor do hotela po LCja in še na žgance in kislo mleko na Plažo. Dosti bolje, kot sva sploh upala ob tej inverziji, pa vendar so nekateri v tem istem času odleteli tudi na Potoško in nazaj (o čemer sploh nisva resno razmišljala…)

Še vedno V… Dopoldne se nekaj pogovarjamo za morebitni Zavrh popoldne, čas teče, nič ni jasno kdaj, kam, na koncu se odločim da rešim dan vsaj na kakšnem projektu.

Dve beli piki okoli Polhov Gradca se mi zdita dovolj primerna za današnji veter (dovolj nizka…). In se odpeljem tja in kar gor na prvi start.

Lepo pokošeno, veter piha idealno, mogoče občasno malo močno butne. Težava se mi zdi trofazna pod startom (če me bodo sunki vetra preveč ustavljali) in pa visoka koruza na predvidenem pristanku…

Postavim, počakam na lep veter in potegnem. Lepo me dvigne, visoko nad trofazno in hišami in potem moram zavjugati in pobremzati, da se ne odpeljem nad koruzo in da pristanem na pašniku pred glavno cesto.

 

Zoranov let

Zoranov let

Peš z robo po vročini gor na start do LCja.

Zapeljem se dol v dolino in čez cesto gor do Mačka. Kaže, da so vsi doma in takoj dobim dovoljenje za poskus (pri kmetiji piha malo čudno – J ?!). Vse pobočje pod hišo je v pravkar nulo pokošeno.

Pri anteni se ustavim in preučujem veter. Piha v ciklih: močnejši JV po hribu dol – 0 – rahel V- JV…

Pol ure cincam; v gozdnato mejo, kjer je najniže treba čez, je speljana dvofazna in travnik je dokaj položen do tja. Če bi veter pihal prav (S-SV) bi (skoraj 🙂 ) ne bilo problema, tako pa… Ampak na koncu postavim – saj, če mi ne rata, je do gozdne meje lep travnik.

Potegnem pravokotno na smer leta (ko pihne kolikor toliko V), naredim celo nekaj korakov v to smer, potem sem v zraku in se usmerim proti useku. Pa me sploh noče vzdigniti, tako da nizko nad tlemi (na višini drotov) pred drevesi zavijem v levo in z vetrom v hrbet pristanem v pobočje na travniku. Padalo mi butne čez glavo in obesi nekaj štrikcev na veje.

Zoranov let

Zoranov let

Hitro snamem in pospravim. Še bom moral priti, da bom (zase) imel občutek, da sem start zares odletel…

Petek je in rad bi šel letet. Žan že dopoldan napove Grmado a je še vprašljiva zaradi premočnega vetra. Po 14i uri zaključim z delom in me nekako vleče na Gozd pa mi Žan ponudi Grmado, katero zagrabim. Na štartu srečava tudi Emila kateri je prav tako željen letenja. Piha lepo gor a na trenutke premalo. Žan ne okleva in kaj hitro v zraku že nabira. Sporoči, da je po vzletu zaradi S malce turbulentno. Za njim še Emil in po dolgih 15ih minutah še jaz ( Padalo je bilo muhasto in kar ni in ni hotelo it lepo gor. Kot da bi mi zameril, ker je bil tako dolgo spravljen v nahrbtniku). Pa mi le uspe ukrotit rOOka in lepo poštartam. Gre lepo nežno gor. Nobenih znakov o turbulenci. Ko pridem bližje pod Emila se odločim , da ga bom poskušal spremljat ne da bi ga pri tem oviral (Ker je le bolj navajen leteti sam), saj me zanimajo njegove skrivnosti domačega terena. Seveda se ob nekem trenutku pokažejo performančne sposobnosti padal in tako le blodim kot zmešana kura okoli štarta. Itak pa Žan sedaj že skoraj da pozna teren v nulo (neki pa tud zna) saj je 200m nad nama (1700+) in se skoraj zapiči v Nanos če bi mu kohonesi to dopuščali 🙂 Midva z Emilom pristaneva spodaj.

Domen

Domen

Emil

Emil

Žan

Žan

 

Skratka lepo mirno termično jadranje ampak po pristanku…PAZI TO…Nizko pod višino štarta iz smeri Grčarevec-Unec Transportno letalo Herkules seka smer iz katere je priletel Emil. To letalo je tako zelo tiho za svojo velikost, da ga niti zaslišal nisem, če me nebi o njem opozoril Emil. K sreči sva tisti čas že zlagala padala. Ker nas je Tom razvadil o svojih NOTAM opozorilih in ker je trenutno dec v Makedoniji na dopustu mnogi sploh ne vemo, da imajo po SLO vojaške vaje 🙂

Hercules

Hercules

Še kar ta SV. Erzo se organizira za Ivanščico, meni pa danes ne znese še enkrat za ves dan v tujino…

Vetra naj bi bilo na Gorenjskem malo manj kot prejšnje dni in odločim se it pogledat na Gontarsko planino (če bo premočno, pa kam niže). Popoldne pa mogoče Zavrh…

Na znanem pristanku v Trnovcu nobenega vetra in vse okoli čisto mirno.

Na Domu na Govejku ob 12.30 že kar konkretno piha. Vseeno vzamem lahko opremo – M24 (saj bo … )  in po idilični stezici zložno proti planini. Čez pol ure sem pri klopci na vrhu. Občasno prbije.

Malo čakam in modrujem sam s sabo in se prepričujem. Ker sunki niso več kot 6,3 sicer 2-5 se naštimam. Potem pa začnejo drevesa vedno bolj šumeti in sunki so vse pogostejši in močnejši (izmerjeno 8,9). Potem čakam in se malo sprehajam naokoli in se prepričujem, da je vedno bolje.

Po 15h sem prepričan (sem se prepričal), da so sunki vse redkejši in postavim. Počakam na miren interval in potegnem. Med obratom me že odlifta gor in potem me dviguje vse dokler ne pridem čez vršno V sleme, ko me končno začne spuščati. Kar živahno v zraku z veliko vetra. Niže se malo umiri in pristanem v skoraj takšnem miru, kot sem ga imel ob prihodu.

Zoranov let

Zoranov let

Ker mi je nerodno spet fehtati prevoz pri hiši ob pristanku, grem malo niže do prve kmetije, kjer sem prej spraševal za padalca Jureta in njegova teta me prijazno odpelje na Govejek.

Let, ki ostane v spominu…