Današnji dan je ravno pravšnji za projekte. Vendar veter zna bit malo močan, saj sta Slavnik in Slivnica že zjutraj javljala 6-9. Jaz bi šel obdelat Kavčič, Lipnik, Golič (Žbevnico sem že, enkrat po curaži z Buzeta…), pa še z Ano in Misty se lahko sprehajamo po lepem terenu. Tudi Zoran se ne more temu upreti, tako da smo vsi štirje zbrani v LC-ju. Pripeljemo se po … temu ne bi niti rekel cesta … skoraj na vrh Kavčiča, pustimo ga na enem platoju, nato pa peške gor.

Vetra gor nič ali pa še manj, vendar rahlo kaplja in od Učke sem je dežna zavesa, ki se približuje, nad nami črnina; zato parawaitamo, še z enimi nepadalskimi Italijani, ki so se potem tudi hitro porazgubili. Najdemo še geocache Kavčič, tam se je menda Misty še na veliko podelala 🙂

Ker po kar nekaj časa ne kaže nič boljše, predlagam sprehod proti Lipniku (čeprav najprej sem probal Zorana prepričat za Golič, da bi bil novnovnovnov), ampak potem smo na poti, kjer smo srečali še enega tekača, ugotovili, da je Golič en kucelj bolj levo, od tistega, katerega smo gledali.

Na Lipniku nekih 3-5 metrov vetrčka, meni se zdi, da bi se mogoče dalo pojadrat. Dogovorimo se, da če scurim, pristanemo malo nižje spodaj ko je en travniček, in odhajkamo gor na Kavčiča. Dve ptici jadrata na naši desni.

Pa potegnem, malo pohendlam, odrinem in zajadram, vendar ker se mi zdi švoh, preventivno toplandam.

Jeanov Lipnik topland

Potem je pripravljen Zoran, vendar s takšno kvadraturo v tako šibkem vetru ni šanse za jadranje in kmalu pristane na dogovorjenem travničku spodaj na polici.

Zoranov Lipnik na polico

Ko Zoran poštarta, grem še enkrat v luft – piha malo močneje, tako da imava z Ano en Photo Session.

Medtem, ko Zoran pospravi,  je tudi Ana  z Misty prišla dol, da nam pokaže pot gor.

Po 20 min jadranja na Lipniku opazujem kako se baza hitro spušča in je cel vrh Kavčiča že not, pihati je začelo vedno bolj, potem pa zbluzim do Zorana na pristanek malo nižje.

Jeanov Lipnik na polico

hitro zmečem vse v nahrbtnik in gremo H+F na Kavčiča.

Ko pridemo gor na planoto, je vrh Kavčiča je še vedno popolnoma v megli, vendar se vseeno optimistično odpravimo naprej proti njemu, saj se prepričujemo, da se baza počasi dviguje…

Baza se res začne dvigati, ampak prav ven ni bilo nikoli. Na štartu piha jug – iz strani, in to tako močno, da ima Zoran tudi z M24 pomisleke (izmerjeno 7-9/10,5) . Jaz z enako kvadraturo ampak manj kg se vseeno pripravim. Počakam na prvi miren interval, pa me zabriše nazaj. Pa na drug interval – ista zadeva.

V tretje gre rado, pravijo, pa ga dobim nad glavo, stabiliziram, pa sem že v luftu. Odnaša me desno proti Rakitovcu.

Sledi čudovito jadranje ven in not iz meglic, nekaj časa sem imel celo sonce!!! Držalo je samo na tistem ovinku – do tam, kjer smo pustili LC-ja, zaradi smeri vetra.

Zoranov komentar: ko je Jeana končno odneslo v luft imam tudi sam M-a raztegnjenega malo niže pod vrhom v šavju (da bo malo manj vetra…) . Veter je kar ves čas konstanten. Ko ga prvič dvignem, da ga poravnam, mi ga zabije nazaj v šavje nekaj m više. Ana mi pomaga trebiti tečne rože. Drugi dvig je že namenjen startu, pa grem spet nekaj m gor proti vrhu in padalo mi zabije v še več šavja. Če ne bi Ana vrvic hitro in spretno otrebila z grma, bi jih sam še zdaj obiral 🙂 . Sedaj sem že skoraj na vrhu pri križu in tu ni več toliko šavja, tako da je naslednji dvig uspešen. Ko potegnem, se obrnem in stopim v zrak. Malo zavjugam in celo malo drži, potem se odpeljem skoraj do Lipnika in pristanem dol v Rakitovec.

Zoranov Kavčič

Jean še kar nekaj časa jadra, potem gre pristat na plato k LC-ju.

Jeanov Kavčič s pristankom pri LC-ju

Mislim, da smo vsi več kot zadovoljni z današnjo pohodniško – letalno avanturo (vključno z Misty) 🙂