Malo naprej od Žibrške lipe zavije po cesti gor proti kmetiji Kovkar. Pred njo ustaviva in nasproti opaziva lepo travnato pobočje (Vavknov grič = Kovk 750m ?), ki se mimo čebelnjaka spusti v lep zaključek.
Vrneva se nazaj do kapelce in vidiva, da Erzo še pospravlja s Srobotja.
Erzovo Srobotje
Zato se obrneva in poskušava nekaj naprej po glavni cesti in na desno, kjer se lahko zapeljeva po cestici prav na ta Vavknov grič (Kovk). Erzu poveva, kje sva in postaviva. In že pripelje Erzo z druge strani do Kovkarja, kjer besno laja pes. Ko hoče zaparkirati in vprašati za dovoljenje, ga oblaja še histerična gospodarica, da odmeva čez pobočje vse do naju. Erzo se hitro spoka (preden začnejo streljati…) in zaparkira nekaj niže v gozdu.
Medtem Boris odleti in pristane spodaj, kot predvideno.
Borisov let
Jaz pa po dveh neuspelih dvigih ugotovim, da imam ogromen vozil in ga razvozlavam, ko je Erzo že tukaj. Sedaj padalo lepo spravim v zrak, žal pa na položnem pobočju ne morem odleteti, dokler se na koncu ne zataknem za veje na polno in sesujem padalo. Grem spet gor, ko Erzo že odleti in pristane spodaj.
Erzov let Vavknov grič
Boris mi pomaga še enkrat postaviti in sedaj mi uspe in pristanem spodaj zraven Erza (skoraj v kopici gnoja).
Zoranov let
