Danes sproži akcijo Igor: Kovk.

Ob 11h pri Faacu. Na Vrhniki se v Igorjev miniavtobus (na avtobus še vedno čaka…) zbaše Erzo, na Uncu Mega in po majhnem demokratičnem odločanju kam, se vseeno zapeljemo v Vipavo (Kovk ravno pogleda izpod baze) in gor.

Na startu sluzavo (kot po odhodu iz LJU pač je), po službeni dolžnosti prideta tudi Aljaž V. in Matjaž K., pa potem za nami še kdo…. Postavimo (dokler še kaj piha in se še/že vidi dol) in v luft: Faaca, jaz in Erzo. Mega in Igor se javita za šoferja.

Faaca po nekaj vijugah pristane.

Faacov let

Zoran po nekaj vijugah pristane.

Zoranov let

Erzo po dolgem potegu proti Z, potegne nazaj do Anje (in je najdaljši…).

Erzov let

Pospravljamo, ko sta Igor in Mega že dol pri nas.

Dan je še mlad in ker še ne dežuje, bi še kam šli. Erzo skoz nabija za Nanos (Renjaki so pod bazo), na Socerbu (ki si ga bolj želi Vanja, najbrž ni dovolj vetra) in ker kaže, da ne bo problema s šoferjem (Mega se ves čas javlja…) zapeljemo gor.

Na ovinku na travnatem platoju zaparkiramo in po travci na rob. Piha Z vzdolž grebena, tako da poiščemo lokacijo malo naprej, ki je obrnjena bolj na Z. Postavimo in v luft: Erzo, Faaca in jaz. Igor in Mega bosta šoferja…

V enakomernem curjenju bolj ali manj tesno ob pobočju pod robom vozimo v smeri Vipave. Ponekod že nizko nad drevjem, samo da bo dlje…

Erzo zavije na koncu levo čez AC.

Vanja zrine skoraj do pumpe na AC.

Faacov let

Jaz pa vztrajam še malo dlje in sem najdaljši yesssssss  🙂 !!

Zoranov let

Me pa to stane pešačenja, saj kljub poslani lokaciji in lepi cestici do mojega najdaljšega 🙂 pristanka, ostanejo šoferji z avtom drugi strani potoka…

Zaključno druženje s prehranjevanjem izvedemo v Aviopubu…

Zaradi dopoldanskih zemeljskih obveznosti zjutraj le na hitro pogledam: na Primorskem več sonca in burja sredi dneva obrne na J, JZ. In mi pride na misel Nanos.

Erzo je že navsezgodaj na trnih kam, Jean nekaj kasneje (in s sestanka mu po SMS samo porinem to kost). Ko se sprostim, je Erzo že določil uro: 11.30 Vrhnika in 12.00 Unc.

Ker ni na Vrhniki drugih kandidatov, na Uncu prisedeta Mega in Erzo v LCja, Jean pa mora zaradi cestnih barikad preko Postojne in kar dostavi svoj reševalni avto v Razdrto in potem še dol v Podnanos na odcep. Tu v Lcja in gor.

Snega, ki smo se ga bali je le za vzorec, cesta kopna, po drevju bolj ivje, kot sneg.  Piha idealno, se nam zdi, da že jenjuje. Po travcah nekaj napihanega snega, prava (mrzla) idila…

Med postavljanjem pride mimo planinec, ki se izkaže za Jeanovega sošolca. Takoj ga aktiviramo za prevoz LCja v dolino (šnel kurs obvladovanja LCja…) in tako postavim zadnji, medtem, ko sta Jean in Erzo že v luftu. Mega me počaka. Je pa še dovolj vetra za moj hrbtni dvig in v luft. Takoj za mano še Mega, »šofer« odide…

Na levo ob pobočju skoraj do kota, kjer dobimo nekaj lepšega dviganja. Vrtimo in uživamo in… zmrzujemo… Prve max.višine (jaz 1600) ne izkoristimo za odhod čez, potem veter toliko ošibi, da je ne moremo moremo doseči. Prvi se odpelje okoli nosa Jean, nekaj za njim še Mega, komaj kaj nad grebenom. Jaz se odpeljem naokoli že na višini starta, medtem, ko Erzo še kar vztraja in celo kritično zacuri, predno gre naokoli na J stran.

Za robom me najprej malo zgoni (prelivanje čez vrh Nanosa), pri Hieronimu pa dobimo ekspresno dviganje (vario tu kaže J, jaz spet skoraj do 1600, Mega in Jean višje). Mega se odpelje poskusiti čez na Kras, midva z Jeanom pa visoko nad grebenom do Table. Ko v višavah že domišljavo mislim na Kovk, se tu, na Z robu nad Vipavo potopim(va) in se malo nad Plazom začnem(va) boriti za preživetje. Po dolini piha kar konkreten Z, ampak kaže, da je više zgoraj še vedno burja. Jean se hitreje pobere in gre nazaj proti Tabli in dalje, jaz pa se po reševanju do 1100 zapodim za Erzom (ki tudi pogumno v višavah porine proti Kovku).

Erzo zacuri nad Vrhpoljem (burja se zliva dol ?) in se potem lepo reši in obrne nazaj proti Tabli, sam pa se predam in odpeljem počez v smeri Kovka, z mislijo na pristanek pri Anji. Vendar nad spodnjim platojem (ko že obračam proti Anji) nekje nad lovsko kočo / tenis placem dobim počasno dviganje, ki je vedno lepše in pridem malo nad višino starta na Kovku. Po postaji slišim in proti Hublju tudi vidim Igorja kako vozi proti Podrti (se je odločil danes za Lijak in vozi na Kovk). In naredim napako dneva (?!) , ko se zapeljem proti grebenu: z -2 me splakuje dol (mi še ni jasno, da se to najbrž zliva burja čez), tako da se čez nekaj minut že 200m niže pod Podrto z Igorjem nekaj časa boriva za vsak meter, potem se predam in odpeljem do Anje.

Zoranov let

Igor pa v Vipavo.

Igorjev let

Erzo in Jean drajsata do Nanosa in nazaj, Mega javi, da bo pristal pri rešenem LCju v Razdrtem.

Megov let

Jean gre na koncu k svojemu avtu,

Jeanov let

Erzo pa v Vipavo za pumpo.

Erzov let

Še vizualizacija letov

Super letenje (v mrazu) in prava izbira – nekaj povsem drugačnega (sem rekel, da ne bi zamenjal za 50km letenja na Lijaku !!

Današnji dan je bil sicer namenjen hoji po hribih okoli Krvavca, pa se na koncu (ker sem že tukaj) seveda ne morem upreti, da ne bi odletel v dolino. Ker je ves dan na Zvohu in naprej pošteno nažigal (zelo hladen) Z in je tudi po prihodu nazaj na Krvavcu pihalo 7/9, sem pričakoval vsaj nekaj letenja na dinamiki.

Ko pa pol ure kasneje potegnem na Zg.poseki in speljem, v zraku nobenega vetra več. Malo sicer iščem, pa ne najdem nič dviganja, tako da se samo odpeljem v vijugah do pristanka skupaj s Sandijem.

Zoranov let

Po pristanku pove, da je startal nad hotelom skoraj v brezvetrju…

Ima Uki danes še dopust in sva že zjutraj na vezi. Glede na napoved in pokritost (močna burja na Primorskem in V, JV proti V SLO, več jasnine na V) predlaga najprej Donačko. Po njegovi koordinaciji s Frenkom se to spremeni v Malič (4,5/6,4 J) in je cilj določen. Pošljem zborni SMS, pa vsi, razen Mireta, zavrnejo.

Ob 11h pri Hofer Fužine prisedem k Ukiju in Miretu in gasa CE. Frenk bo šel nekaj kasneje (?!), tako da smo sami na pristanku v Laškem (da se Mire seznani z novo lokacijo). Ko popušita svoje, tudi vrh sprosti bazo (start je že od prihoda zunaj, čeprav je iz CE s S strani slabo kazalo) in sončka je že veliko. In se zapeljemo gor in parkiramo in izstopimo v zimski mraz (-2st, 3/5 J). Najprej se oblečemo in nataknemo vse nase, potem začnemo razmišljati o letenju.

Veter malo pojača, ko nameščava z Miretom vsak svoj zidek. Potegnem prvi, potem Mire in potem se še nekaj časa Uki zafrkava na startu, ko mu razmetava in svaljka Kinga sem in tja…

Z Miretom hitro nabereva nad start, lepo drži vzdolž grebena, kmalu sva do baz okoli 1100. Potem jadramo sem in tja in uživamo (če odštejemo mraz…). Više je stalen in močan veter, niže pod grebenom dosti manj. Ko enkrat pokrije, smo hitro vsi nekaj nižji in Mire se preda (vse skupaj mu itak ni preveč všeč…) in odpelje na pristanek.

Miretov let

Z Ukijem se rešiva in še malo navijava. Ko naberem nekaj čez 1100 (polna ura se bliža in v roke je kar hladno…), se odpeljem čez Laško na Hum, kamor pridem malo nad vrhom. Še tu malo drajsam, generalno pa gre bolj dol, kot gor, tako da se kmalu zapeljem okoli pobočja nazaj na pristanek.

Zoranov let

Uki pa še kar drajsa in drajsa in uživa in se čisto na koncu tudi sam zapelje sem na Hum. Ko pospravim, najdem na tabli na pristanku tel.taxi Laščan in ga naročim. Pristane Uki in se mu vse smeji.

Ukijev let

Pride taxi, ki naloži šoferja Mireta, pa naredi še en majhen krog, ker prihaja v letalno akcijo tudi Frenk (?!), ki nam razpolovi ceno reševanja Ukijevega avta…

Še vizualizacija letov

Ko pride Mire dol, pred odhodom pozdravimo še Saša Goloba, ki si je zemeljsko podporo organiziral dosti bolje kot mi 🙂 . Frenk pa še kar vozi okoli starta v zadnjih sapcah…

Več kot zadovoljni z današnjim letenjem…